Na natečaju je sodelovalo več kot 518 osnovnih šol iz različnih krajev Slovenije, 709 vrtcev, svoja likovna dela je poslalo tudi 28 posameznikov. V ajdovski vrtec je skupaj prispelo okrog 1300 likovnih del, od tega 22 kiparskih izdelkov. Izbor najbolj uspelih del je pripravila strokovna komisija priznanih likovnih pedagogov in umetnikov: dr. Tomaž Zupančič s Pedagoške Fakultete Maribor, dr. Tonka Tacol, upokojena profesorica s Pedagoške fakultete Ljubljana, mag. Alenka Vidrgar, akademska kiparka, Azad Karim, akademski slikar, mag. Silva Karim, profesorica likovne umetnosti, in Maja Žugič, odgovorna urednica revij Cicido in Ciciban. Med vsemi prispelimi deli je dne 5. marca izbrala najbolj uspela likovna dela. Izbrana dela so od 4. do 17. aprila razstavljena v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini, nato jih bodo preselili še v Slovenski etnografski muzej v Ljubljani.

[Show as slideshow]

Tretja v nizu meddruštvena razstava petih od devetih konstitutivnih društev ZDSLU predstavlja obliko meddruštvenega mreženja in obsega 50 likovnih del 25 umetnic in umetnikov iz DLUD, DLUM, DLUPP, DLUSP in LDK. Organizator letošnjega mreženja je Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske.

Cilj razstave ni iskanje in predstavitev odgovorov, temveč iskanje novih načinov razmišljanja o lastni umetniški praksi in vprašanjih, ki jih le-ta odpira. Popelje nas v svet miselnega popotovanja, v negotovost prostranosti možnih odgovorov, ki pa niso nujno končni cilj umetnika, temveč le izhodišče za gradnjo novih svetov. Načeloma je umetnikom dopuščeno praktično vse in tako si ob tej izrazito svobodni izbiri ustrezajočega likovnega izrazoslovja lahko lastno pot izbirajo čim bolj neobremenjeno in brez predsodkov. Živimo v obdobju izredno hitrega in dinamičnega komuniciranja z vsem svetom, z vsemi panogami človekovega delovanja. Tudi umetnik je del tega drvečega sveta, je ustvarjajoče bitje, ki mora ustvarjati in delovati pod najrazličnejšimi pritiski. Težko se umakne v osamo in se skrije v prostore lastne intime. Vsepovsod je izpostavljen vplivom in če hoče izoblikovati lastni jaz, mora najprej razrešiti kopico drugih problemov.

Umetniki s svojo tokratno razstavo prinašajo pregled avtentičnega ustvarjalnega dogajanja v Sloveniji na likovnem področju. Razstava nam odstira vso pluralnost umetniških pogledov, ki omogočajo in odpirajo pot do pravih resnic, in v tem je tudi vsa njena moč. Na razstavi razstavljajo: Ernest Artič, Vladimir Bačič, Igor Banfi, Jaka Bonča, Jože Denko, Matjaž Duh, Göntér Endre, Göntér Endre mlajši, Klementina Golija, Lojze Kalinšek, Azad Karim, Kiki Klimt, Alojz Konec, Katja Majer, Janko Orač, Marko Pak, Polona Petek, Nina Tomšič Polegek, Jasmina Rojc, Damjana Stopar, Luka Širok, Franc Vozelj, Bogdan Vrčon, Aleksander Vukan – Šanje, Cveto Zlate

Vladimir Bačič, predsednik DLUSP

Katalog Dobimo se v Ajdovščini

[Show as slideshow]

[Show as slideshow]

1 2 ►

10. februar – 1. marec

Milena Pavlović Barilli je bila rojena leta 1909 v Požarevcu kot edinka iz zakona Danice Pavlović in Bruna Barillija, ki sta se spoznala na konservatoriju v Münchnu. Genealogija materine srbske družine izvira iz Karađorđeve najstarejše hčerke Save. Izvor očeta je povezan z družino Carla Goldonija. Čeprav je zelo prezgodaj umrla leta 1945, je za seboj pustila bogat opus, ki priča o njenem umetniškem razvoju in svetovljanskem duhu.

Razstava s spremnim katalogom, za katerega je Violeta Tomić, umetnostna zgodovinarka galerije Milene Pavlović Barilli iz Požarevca, napisala vse tekste, ne osvetljuje le življenja te izjemne umetnice, temveč kronološko sledi njenemu umetniškemu razvoju skozi serijo izbranih del, ki ponazarjajo njeno ustvarjalno zorenje in kontinuiteto umetniškega razvoja. Članek povzema vse bistvene akcente iz njenih tekstov.

 Na začetku svoje umetniške poti, v študijskem obdobju, je Milena pogosto slikala svojo mamo. Njeni portreti ljudi iz njene okolice razkrivajo njeno nadarjenost za natančno upodobitev značaja in čustveno globino. V tem obdobju so prisotne tudi religiozne teme, ki izkazuje njeno zanimanje za duhovne in univerzalne vrednote.

Kot se je njena umetnost razvijala, tako je Milena zajemala tudi figure iz popularne kulture, vključno s portreti igralcev Rudolpha Valentina in Konrada Feita, medtem ko so bile njene modne ilustracije v duhu charstona in robes de stya. Njena ustvarjalnost se je pretežno razvijala pod vplivom italijanskega umetnika Giorgia de Chirica in metafizičnega slikarstva, kar se najbolj kaže v njenih enigmatičnih kompozicijah. Ta dela izžarevajo simboliko, skrivnostnost in introspektivno vzdušje.

Med bivanjem v Ameriki je Milena svoje delo razširila z delom za prestižne revije, kot so Vogue, Harper’s Bazaar, Town and Country in Glamour. Ilustracije poročnih, večernih in jutranjih oblek pričajo o njenem občutku za modo in estetiko tistega časa. Poleg tega je izdelala portrete pomembnih osebnosti, med drugim kralja Petra II. Karađorđevića, švedskega princa Karla, turškega sultana Saladina, Barbare Mallory … skozi katere se odražajo njene izjemne slikarske sposobnosti in sposobnost podajanja bistva in značaja njenih modelov.

Poleg slikarstva je bila Milena tudi pesnica. Njena poezija je prežeta z melanholijo in simboliko ter dodatno osvetljuje njen notranji svet in umetniško občutljivost. Njeni verzi so tako kot njene slike most med duhovnim in vsakdanjim, med resničnostjo in sanjami.

Razstava izpostavlja Milenino sposobnost združevanja različnih vplivov, od akademskega realizma, simbolizma, metafizike in nadrealizma do svetovljanskega sloga, s čimer je ustvarila edinstven umetniški jezik. Njena dela niso le slike – so poetični odsevi življenja, osebnosti in univerzalnih tem, ki presegajo čas.

Vladimir Bačič

Katalog – Barilli

[Show as slideshow]

[Show as slideshow]

1 2 ►

Umetniška grafika je likovno področje, ki združuje različne tehnike, izraznost in ustvarjalnost na izjemno zanimiv način. Gre za umetniški proces, pri katerem umetnik uporablja različne metode in tehnike tiskanja. Eden fascinantnejših vidikov umetniške grafike je, kako se lahko umetnik izrazi

skozi procese, ki vključujejo pripravo matrice ali plošče, nanos barve ter običajno ročno tiskanje na papir ali drug material. Vsak korak v procesu tiska lahko vpliva na končni izdelek, kar ustvarja širok spekter možnosti za eksperimentiranje in inovacije. Poleg tega je umetniška grafika tudi zelo dostopna umetniška forma, saj lahko ustvarjalci reproducirajo svoja dela v večjem obsegu.

Danes se umetniška grafika povezuje s fotografijo, računalniško umetnostjo, prostorom, itd. Računalniška obdelava slike in njena finalizacija z digitalnimi in laserskimi odtisi je postala enakovreden postopek v procesu izdelave grafičnega lista. Kljub temu se tradicija ustvarjanja v klasičnih grafičnih disciplinah nadaljuje vzporedno z novimi težnjami, v mnogih

primerih se le te tudi medsebojno dopolnjujejo. Pričujoča razstava grafik nam tako na najboljši način odpira vpogled v različne pristope in tehnike, skozi katere člani DLUSP realizirajo svoje ustvarjalne ideje. Na razstavi sodelujejo Vladimir Bačič, Lucijan Bratuš, Klemen Brun, Silva Copič, Maša Gala, Danilo Jejčič, Azad Karim, Silva Karim, Špela Kobal, David Ličen, Polona Kunaver Ličen, Sonja Makuc, Klavdija Marušič, Andrej Perko, Jasmina Rojc, Ivan Skubin, Eva Margon Štanta, Anton Tratnik, Milovan Valič in Andrea Verdelego.

Vladimir Bačič

Katalog GRAFIKA

[Show as slideshow]

[Show as slideshow]

Pred tremi leti je Lokarjeva galerija začela s sodelovanjem v mednarodnem umetniškem projektu Art Circle (Krog umetnosti) – mednarodni festival vizualnih umetnosti, ki združuje umetnike z vsega sveta, vinarje in turistične ponudnike ter predstavnike različnih veleposlaništev v Sloveniji.

Art Circle se v regijah Goriška Brda, Nova Gorica in Vipavska dolina izvaja že od leta 2011. Namenjen je profesionalnim umetnikom in kuratorjem. Festival že vrsto let deluje povezovalno na obeh straneh meje in sodeluje s turističnimi ponudniki in vinarji tako iz naše kot italijanske strani meje, ki v času festivala gostijo tuje umetnike na umetniških rezidencah – Kulturnih ambasadah.

Festival je razdeljen na dva dela, spomladanski in jesenski. Razstava del nastalih v spomladanskem delu je bila v Vili Vipolže. V petek, 11. oktobra, pa se je končala z razstavo V Lokarjevi galeriji jesenska edicija ART CIRCLE FALL 2024. Na jesenskem delu festivala je ustvarjalo 30 sodelujočih umetnikov. Pri izbiri umetnikov je ključno sodelovanje z veleposlaništvi držav, ki jih projekt vključuje. Vsako leto sproti se veleposlaništva povežejo z različnimi kulturnimi institucijami v njihovi državi in pridejo do nabora umetnikov, ki se jih potem povabi na kolonijo. Kulturne ambasade so edinstvena oblika umetniške rezidence, ki združuje umetnost, diplomacijo in lokalno okolje.

Letos je poleg drugih novosti razpisana tema festivala, ki je konceptualno navezana na teme prihajajoče Evropske prestolnice kulture v regijo. Gostujoče umetnike se je v času rezidenc popeljalo po našem obmejnem prostoru in veliko je bilo govora o temah odnosov med in s sosedi, o dialogu med narodi in nacionalnostmi. Kaj to pomeni za vizualnega umetnika in kako to doživlja skozi avtorsko umetniško prakso. Pogledi tako različnih narodnosti, ki so bili na rezidenci, predstavljajo zanimiv in izviren vpogled v razmišljanja o tej temi.

Na letošnji razstavi v Lokarjevi galeriji se predstavljajo umetniki iz Avstrije, Brazilije, Češke, Madžarske, Mehike, Romunije, Slovaške, Srbije, Turčije in Slovenije.

Razstava je na ogled do 8. novembra.

Vladimir Bačič

[Show as slideshow]

[Show as slideshow]

Na letošnjo razstavo 5. mednarodnega festivala akvarela malega formata – Mini Castra 2024 je bilo sprejetih 138 avtorjev iz 29 držav. Prispela dela so raznovrstna v različnih slogovnih načinih. Izrazno se akvareli precej razlikujejo med seboj in se vsebinsko lotevajo različnih tematik. Prevladujejo figuralna dela s krajinsko motiviko, žanrske slike, tihožitja, nekatera dela pa prestopajo v polje abstraktne podobe. Sprejeta dela so večinoma visoke oziroma ustrezne likovne kvalitete, tako da je imela komisija pri ocenjevanju precej težko delo. Strokovna komisija je pri svojem delu upoštevala splošne kriterije kakovosti, ki veljajo za likovno umetnost oziroma specifično za akvarel. Pri izboru komisija ni imela drugih omejitev. V obravnavo so bile zajete vse tehnike, motivi in koncepti akvarela, upoštevana je bila izvirnost ideje ter pristop k reševanju likovnih problemov. Skozi to prizmo je komisija sprejela odločitev in izbrala dela, ki izstopajo, ter podelila nagrade oziroma diplome.

Some 138 authors from 29 countries were admitted to this year’s exhibition of the 5th International Small Format Watercolour Festival Mini Castra 2024. Watercolour is an ancient and very grateful painting technique, which, with its specific luminosity, softness and colour transparency, as well as the sharpness of the line, enables extensive artistic expression. The submitted artworks are diverse in different stylistic ways. In terms of expression, the watercolours are quite different from each other and deal with various topics in terms of content. Figural works with landscape motifs, genre paintings and still lifes predominate, while some works move into the field of abstract imagery. The accepted artworks are mostly of high or adequate artistic quality, so the committee had a rather difficult job in evaluating them. The committee took into account the general quality criteria that apply to fine art, or specifically to watercolour. When selecting the artworks, the committee had no other restrictions. All watercolour techniques, motifs and concepts, the originality of the idea and the approach to solving artistic problems were considered. Through this prism, they made a decision and selected works that stand out, and awarded prizes and honourable mention certificates.               

Že od samega začetka je odziv avtorjev na Mini Castri (mali format) manjši kot pri Castri (velik format), zato je žirija temu primerno podelila manj nagrad in diplom, kot jih sicer podeli pri Castri. Komisijo, kateri je predsedoval Vladimir Bačič, vodja Lokarjeve galerije, predstavnik IWS Slovenije, podpredsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in predsednik Društva likovnih umetnikov Severne Primorske, so sestavljali mag. Marija Nabernik, docentka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer ilustracija, Lucijan Bratuš, upokojeni prof. na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, in Azad Karim, akademski slikar.

Nagrado Občine Ajdovščina je prejela Janna Liebender-Folz iz Nemčije. Sponzorske nagrade so prejeli Matija Cipurić iz Slovenije, Momčilo Dabanović iz Srbije in Carlos Perez Lopez iz Španije. Diplome so prejeli Leszek Błażewicz s Poljske, Larisa Golec s Hrvaške, Marisa Pietraperzia iz Italije ter Drago Hajdarovič, Kara Kalajžič, Slobodan Milojević, Andrej Novak in Jože Šajn iz Slovenije.

From the very beginning, the response of authors to Mini Castra (small format) has been lower than that of Castra (large format), so the committee accordingly awarded fewer prizes and honourable mention certificates than they normally award at Castra.

The committee, which was chaired by Vladimir Bačič, head of the Lokar Gallery, representative of IWS Slovenia, vice-president of the Association of Slovenian Fine Artists and president of the Fine Artists Association of Northern Primorska, consisted of mag. Marija Nabernik, assistant professor at the Academy of Fine Arts and Design, department of illustration, Lucijan Bratuš, professor emeritus at the Academy of Fine Arts and Design, and Azad Karim, academic painter.

The Municipality of Ajdovščina Award was given to Janna Liebender-Folz from Germany. Sponsor awards were given to Matija Cipurić from Slovenia, Momčilo Dabanović from Serbia and Carlos Perez Lopez from Spain. Honourable mention certificates were awarded to Leszek Błażewicz from Poland, Larisa Golec from Croatia, Marisa Pietraperzia from Italy and Drago Hajdarovič, Kara Kalajžič, Slobodan Milojević, Andrej Novak and Jože Šajn from Slovenia.

Vladimir Bačič

Mini_Castra_2024_splet

[Show as slideshow]

1 2 ►

31. maj – 21. junij

Koroškega slikarja Luko Popiča smo do sedaj poznali predvsem kot slikarja večjih formatov, ki jih je v celoti prekril z odtenki črne barve. Na njegovih novejših delih pa spremljamo postopno opuščanje črne barve, ko ponovno dovoli barvi, da vstopi v sliko in tako nakaže pot razvoja svojih novejših abstraktnih kompozicij.

Popič slika z različnimi neslikarskimi orodji, kot so valj, slikarska lopatica, metlice, včasih tudi z dlanjo. Tak način slikanja v njegovih delih poudarja gestualnost kot pomemben element slike. Gesta pomeni vidnost avtorjeve poteze, bodisi s samo barvo, s čopičem ali s katerimkoli slikarskim orodjem. Gesta v tem primeru poudarja naključnost, energijo in avtorjevo prisotnost v samem delu in nam tako zagotavljala vpogled v njegov notranji svet. Lahko jo opredelimo kot čutni slikarjev rokopis. Zaradi poudarjene gestualnosti in impulzivne kreativnosti  je samo dejanje slikanja del njegovega umetniškega dela, ki je neločljiv od končnega izdelka.

V Popičevih novejših, predvsem manjših formatih, je opazen skrajni odmik od iluzionizma (ki je bistvo vsake abstrakcije) in od estetskega upoštevanja delovanja slikarskih oblik na platnu. Barve na platno nanaša v gostih, pogosto reliefnih namazih. Včasih so oblike vtisnjene v barvo, vanje so vstavljeni kosi papirja, kartona, tkanine, vrvice … Njegov slikarski proces je tako zreduciran, da na koncu ostane le elementarno delovanje barve na platno. Osredotočenost na obliko nadomesti informel, ki pomeni odklon od oblike k ekspresivnemu in spontanemu v umetniku.

Kljub temu, da dosedanje ustvarjanje Luke Popiča zajema kar širok razpon abstraktnih pristopov, gre pri njegovem ustvarjanju bolj za retorični učinek haptičnosti, predvsem v njegovih najnovejših delih, s senzibiliziranjem dotika in poteze v primarnem slikarskem materialu.

Luka Popič se je rodil leta 1956 v Podgorju pri Slovenj Gradcu, kjer tudi živi in ustvarja. Od leta 1994 se je samostojno predstavil v različnih galerijah v Sloveniji in Avstriji ter na mnogih skupinskih razstavah od Finske do Japonske. Je dobitnik mnogih nagrad za slikarstvo in grafiko tako doma kot v tujini.

Vladimir Bačič

ZGIBANKA

[Show as slideshow]

[Show as slideshow]

3. – 24. maj

Milan Rijavec se je rodil leta 1922 v Bruna vasi pri Mokronogu. Leta 1933 se je vpisal v nižjo gimnazijo v Ljubljani, leta 1937 pa na učiteljišče. V tem času je začel slikati akvarele. Jeseni 1941 so ga Italijani obsodili na dve leti zapora in poslali v Alessandrijo v Piemontu. Po prestani kazni se je leta 1943 vrnil v Ljubljano in kmalu nato odšel v Gubčevo brigado. V partizanih se je seznanil z Božidarjem Jakcem in Nikolajem Pirnatom, ki sta ga vzpodbujala k risanju.

Po osvoboditvi se je vpisal na novoustanovljeno Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani kot prva generacija študentov akademije. Študiral je pri profesorjih Francetu Miheliču, Nikolaju Pirnatu, Slavku Pengovu in Gabrijelu Stupici. Leta 1949 je diplomiral in jeseni nastopil službo likovnega pedagoga na gimnaziji v Trbovljah. Po upokojitvi se je posvetil samo slikanju. Leta 1971 se je preselil v Ljubljano, kjer je živel do svoje smrti leta 2018.

Milan Rijavec je za svoje delo prejel več pomembnih priznanj in nagrad, med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada (1979). Njegova dela hranijo v številnih javnih in zasebnih zbirkah: Moderna galerija Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana, Dolenjska galerija Novo mesto, Galerija sodobne umetnosti Celje, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj.

Milan Rijavec je po končanem študiju na Akademiji najprej slikal v olju, kmalu pa se je spet vrnil k akvarelu, v katerem je razvil samosvoj likovni, slikarski jezik, ki ves čutni svet izraža skozi barve in barvne odnose. Njegovi priljubljeni motivi so bili pokrajina, arhitektura, portreti in tihožitja. Zanimala ga je slovenska vas, knapovsko okolje in v kasnejših letih primorska arhitektura. Rijavec se je opredelil za izrazito barvno slikarstvo pod vtisom barvite dediščine Matissa, fauizma in poznega kubizma, v katerem je razvil povsem samosvojo občutljivost za podajanje vsebine s kombiniranjem premišljeno poenostavljenih ploskih barvnih površin. Razvil se je v vrhunskega kolorista, izjemnega v svoji dognani barvni občutljivosti. Umetnik nam nam v svojih delih ponuja svet, ki ga je dojemal kot krhkega in minljivega. Njegovo soočanje s svetom je bilo uglašeno s samoto in odmaknjenostjo.

Slikarstvo Milana Rijavca je bil nenehen eksperiment, vsaka njegova faza odgovori na zastavljena vprašanja celovito, v obsegu njegove občutene umetniške izpovedi.

Vladimir Bačič

ZGIBANKA

[Show as slideshow]

19. marec. – 10. april

Gregor Pratneker je klasičen slikar zvest likovni tehniki olja na platnu, ki se motivno ne oddaljuje od realnosti. Ideje za njegova likovna dela nastajajo med sprehodi v naravi ali planinarjenjem. Slike nato nastajajo v ateljeju, navadno s pomočjo fotografije, ki služi oblikovanju kompozicije. Končano umetniško delo ni nikoli natančen posnetek resničnosti. Osrednji motiv v Pratnekerjevih delih je drevo. Drevo je od nekdaj predstavljalo simbol življenja, ki se nenehno razvija in pne proti nebu. S svojimi koreninami sega globoko v zemljo, kjer išče zase potrebno vodo, z vejami pa se steguje proti nebu, proti svetlobi, proti soncu. Njegove pokrajine so prizorišča, s katerimi izraža svoje navdušenje nad naravo, v kateri najde izpolnitev svojih umetniških ciljev, tako vizualnih kot notranjih, duševnih. V pokrajini skuša najti nekaj, kar prevzame njegov pogled in to upodobiti z njemu lastno slikarsko govorico. Slikarja privlači igra svetlobe, pršenje žarkov, ki prodirajo skozi drevesa in se prebijajo v ospredje podobe.

Vizualno bogastvo njegovih slik se s tem nenehno stopnjuje. V Pratnekerjevih pokrajinah se pojavljajo tudi ljudje, relativno majhni in likovno skromno izraženi, kot naključni sprehajalci in občudovalci naravnih lepot. Njegove slike nam sporočajo, da je tudi človek le del narave. Gregorja Pratnekerja bi lahko uvrstili med figuralno krajinsko slikarstvo povezano z izkušnjami impresionistov, fauvistov in ekspresionistov, ki pa jim hkrati vdihuje lastno sugestivnost in veščine dobrega in prepričljivega slikarja.

Dela Tomaža Milača lahko na prvi pogled umestimo tako med nadrealistične, skozi figuralno okolje pa tudi med pop artistične forme. Vendar pa je njegovo ustvarjanje zelo samosvoje in izhaja izključno iz prepleta ustvarjalčeve domišljije in stvarnosti. V njegovih delih prevladujejo prizori apokalipse, propadanja, ubijanja, depresije, stanja norosti. Velikokrat so prisotne metamorfozne spremembe iz živali v človeka in obratno. Odkrita angažirana drža je v njegovih delih intenzivno pripovedna. V Milačevih delih se pojavljalo elementi, ki praviloma ne sodijo skupaj. Tomaž Milač ne glede na raznoliko vsebino posameznih del ali ciklov, vseskozi goji prepoznavno likovno govorico, v kateri odseva slikarjev pogled v možno ali imaginarno prihodnost, kjer iz živalskih vrtov osvobojene živali, nenavadna fantomska bitja, tehnološki odpadki in uničena pokrajina nadomeščajo lepoto narave in tehnološko dovršenost urbanih okolij. Nasilje, ki nas obdaja v vsakodnevnem življenju, napeljuje umetnika k razmišljanju o nemoči posameznika v odnosu do odtujenosti in vseh vprašanjih, ki se ob tem pojavljajo.

Dela Vesne Davidovič so abstraktne pripovedi, ki nam govorijo zgodbe o nepredmetnem svetu, o igri vizualnih energij barv in form in nepredvidljivih podob. Za svoje izražanje uporablja le vizualni jezik, sestavljen iz temeljnih likovnih prvin in likovnih spremenljivk. Njeno slikarstvo je nemimetično, saj ni vezano na predmetni svet. V svojih delih dopušča popolno svobodo izražanja in naključnosti nepredvidljivih podob, s čimer zavrača tradicionalno pojmovanje slikarstva in njegovega razvoja, ki se razvija od ideje do opravljenega dela preko skic in projektov. V njenih delih prevladuje gestualnost in spontanost. Čustveni učinki barve ter potez s čopičem kot izraznega giba slike so neposredno povezani s čustvenim pretokom med slikarko in gledalcem. Avtoričina slikovna avantura je odprto delo, ki ga lahko gledalec prosto bere. Ne obremenjuje se z okolico, saj dela predvsem zase, nevšečno, brez manipuliranja z gledalcem. Njena dela nas vabijo v duhovni svet, v katerem občutki, misli in čustva dobijo oblike in v katerih nevidna misel lahko postane vidna.

Razstava je plod sodelovanja Lokarjeve galerije z Mednarodnim festivalom vizualnih umetnosti ART CIRCLE in društvom Manifest. 

Vladimir Bačič

 

Katalog

[Show as slideshow]

[Show as slideshow]