Arhivi avtorja: Vladimir

Mini Castra 2024 – rezultati /results

SLO:

Dragi akvarelisti,

Najlepša hvala vsem za prijavo na festival Mini Castra 2024 in za poslana dela.

Spodaj je seznam sprejetih avtorjev, ki bodo v tem tednu prejeli informacije o tem, katero njihovo delo je bilo izbrano, in navodila za pošiljanje.

Ostali pa, ki niste bili izbrani, pa upamo, da vas to ni odvrnilo od tega, da se tudi naslednja leta ponovno prijavite in lepo vabljeni, da obiščete letošnjo razstavo akvarelov v naši galeriji.

 

ENG:

Dear watercolour artists,

Many thanks to everyone for applying to the Mini Castra 2024 festival and for the submitted artworks.

Below is a list of accepted artists. This week, you will receive information about which artwork of yours has been selected and shipping instructions.

For the rest of you who were not selected, we hope that this did not deter you from applying again in the following years, and you are very welcome to visit this year’s watercolour exhibition in our gallery.

 

Adriana Rodu Romania
Adriano Lecce Italy
Agnieszka Zdybel-Zawadzka Poland
Alain Riquier France
Aleksandra Ciążyńska Poland
Alena Sedláková Slovakia
Alenka Tominac Croatia
Alenka Ana Stante Slovenija
Alma Zorko Slovenija
Alojz Konec Slovenija
Ana Claudia  Verblud Argentina
Andrea Verdelago Slovenija
Andrea Buschfort Germany
Andrej Novak Slovenija
Andreja  Završnik Slovenija
Andreja Pagon Slovenija
Angela Dovžan Slovenija
Angélique Verleyen Belgium
Ausra Sirutiene Lithuania
Barbara Štrakl Borlovan Slovenija
Blaženka Rocco Slovenija
Boštjan Močnik Slovenija
Boža Jambrek Slovenija
Branko Tomažič Slovenija
Branko Hafner Slovenija
Carlos Perez Lopez Spain
Carmen Sanchez Blazquez Spain
Carmen Rosa Mercedes Ustaris Olivera Peru
César Gordillo Mexico
Claudia Delgadillo  
Claudio Javier  Pincas Feldman Belgium
Cristina Maria Petruțiu Romania
Dajana Čok Slovenija
Daniel Arteaga Mexico
Darinka Račevski Slovenija
Darja Kemperle Slovenija
Drago Hajdarovič Slovenija
Duša Haložan Sedej Slovenija
Elena del Valle Yarza Mexico
Eleonóra Herbélyné Hungary
Ellen Visser Netherlands
Elvira Kristel Peña Trujillo United States of America
Erika Szentgyörgyi Hungary
Germana Snaidero Italy
Gloria Toscano Italy
Greta Sabbe Belgium
Helena Kenda Slovenija
Ica Lapusan Romania
Ira Zybin Israel
Irena Hribar Schmidt Canada
Irena Noreikaite Petraitiene United States of America
Irena Gorenc Slovenija
Irina Dvoeglazova Germany
Isabel Sanjuan Spain
Ivana Hostnik Slovenija
Ivonne Garate Urtubia Austria
Janez Slabe Slovenija
Janna Liebender-Folz Germany
Jože Šajn Slovenija
Jure Dimec Slovenija
Jutarut Butpien Thailand
Kara Kalajžič Slovenija
Karmen Kastelic Pipan Slovenija
Katerina Labropoulou Greece
Klavdija Marušič Slovenija
Ksenia Mitasova Germany
Lara Kobal Slovenija
Larisa Golec Croatia
Leszek Błażewicz Poland
Lili Gluić Croatia
Ljuba Prezelj Slovenia
Lolita Malinauskienė Lithuania
Maija Pietilä Finland
Maisa Moijanen Finland
Marco Antonio Lozano Garcia Mexico
Maria Vishnevetsky Israel
María del Pilar Ibarra Mexico
Maria Grazia Cadoni Italy
Marija Strnad Slovenija
Marija Manja Čamernik Slovenija
Marijeta Masten Croatia
Marina Clarke Germany
Marisa Pietraperzia Italy
Marko Šešek Slovenija
Marta Frei Slovenija
Marta Ferrari Italy
Marta Mertelj Slovenija
Matija Cipurić Slovenija
Merima Handanovic Slovenija
Mihael Koželj Slovenija
Mihaela Rotaru Romania
Milan Polak Slovenija
Milena Gregorčič Slovenija
Milton Stuardo Čile
Mojca Močnik Slovenia
Mojca Žerjal Slovenija
Momčilo Dabanović Serbia
Nada Radonjič Slovenija
Olivera Stojanovic Serbia
Otilia Carrillo Mexico
Oto Vogrin Slovenija
Radko Oketič Slovenija
Ramón Larrauri Torroella Mexico
Rocío González Spain
Roman Planko Slovenija
Romeo Štrakl Slovenija
Rosalba Perucchini Italy
Roxana Tudor Romania
Siilva Copič  
Silva Karim Slovenija
Siwa Inthakhot Thailand
Slobodan Milojević Slovenija
Sonia Slavtcheva Czechia (Czech Republic)
Spomenka Petrović Serbia
Stanisław Stach Poland
Špela Kavčnik Nemec Slovenija
Špela Vodopivec Slovenija
Tanja Špenko Slovenija
Tanja Mehle Slovenia
Tanja Hočevar Slovenija
Tetyana Donets Slovenija
Tóze Baião Portugal
Tsvetanka Simeonova Bulgaria
Tuija Jämsén Finland
Vadim Koptievsky Israel
Varvara Kurakina Poland
Vesna Živadinov Štebe Slovenija
Vita Pirotskaya Serbia
Vladimir Crnomarković Serbia
Zdenka Grebenjak  
Zdravko Červ Slovenija
Zoja Makovec Slovenija
Zora Završnik Črnologar Slovenija
Zoran Ogrinc Slovenija
Zsuzsanna Erényi Hungary
Žarko Vrezec Slovenija
Živko Toplak Croatia

 

Milan Rijavec (1922 – 2018) – akvareli, risbe

3. – 24. maj

Milan Rijavec se je rodil leta 1922 v Bruna vasi pri Mokronogu. Leta 1933 se je vpisal v nižjo gimnazijo v Ljubljani, leta 1937 pa na učiteljišče. V tem času je začel slikati akvarele. Jeseni 1941 so ga Italijani obsodili na dve leti zapora in poslali v Alessandrijo v Piemontu. Po prestani kazni se je leta 1943 vrnil v Ljubljano in kmalu nato odšel v Gubčevo brigado. V partizanih se je seznanil z Božidarjem Jakcem in Nikolajem Pirnatom, ki sta ga vzpodbujala k risanju.

Po osvoboditvi se je vpisal na novoustanovljeno Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani kot prva generacija študentov akademije. Študiral je pri profesorjih Francetu Miheliču, Nikolaju Pirnatu, Slavku Pengovu in Gabrijelu Stupici. Leta 1949 je diplomiral in jeseni nastopil službo likovnega pedagoga na gimnaziji v Trbovljah. Po upokojitvi se je posvetil samo slikanju. Leta 1971 se je preselil v Ljubljano, kjer je živel do svoje smrti leta 2018.

Milan Rijavec je za svoje delo prejel več pomembnih priznanj in nagrad, med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada (1979). Njegova dela hranijo v številnih javnih in zasebnih zbirkah: Moderna galerija Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana, Dolenjska galerija Novo mesto, Galerija sodobne umetnosti Celje, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj.

Milan Rijavec je po končanem študiju na Akademiji najprej slikal v olju, kmalu pa se je spet vrnil k akvarelu, v katerem je razvil samosvoj likovni, slikarski jezik, ki ves čutni svet izraža skozi barve in barvne odnose. Njegovi priljubljeni motivi so bili pokrajina, arhitektura, portreti in tihožitja. Zanimala ga je slovenska vas, knapovsko okolje in v kasnejših letih primorska arhitektura. Rijavec se je opredelil za izrazito barvno slikarstvo pod vtisom barvite dediščine Matissa, fauizma in poznega kubizma, v katerem je razvil povsem samosvojo občutljivost za podajanje vsebine s kombiniranjem premišljeno poenostavljenih ploskih barvnih površin. Razvil se je v vrhunskega kolorista, izjemnega v svoji dognani barvni občutljivosti. Umetnik nam nam v svojih delih ponuja svet, ki ga je dojemal kot krhkega in minljivega. Njegovo soočanje s svetom je bilo uglašeno s samoto in odmaknjenostjo.

Slikarstvo Milana Rijavca je bil nenehen eksperiment, vsaka njegova faza odgovori na zastavljena vprašanja celovito, v obsegu njegove občutene umetniške izpovedi.

Vladimir Bačič

ZGIBANKA

Gregor Pratneker, Tomaž Milač, Vesna Davidovič

19. marec. – 10. april

Gregor Pratneker je klasičen slikar zvest likovni tehniki olja na platnu, ki se motivno ne oddaljuje od realnosti. Ideje za njegova likovna dela nastajajo med sprehodi v naravi ali planinarjenjem. Slike nato nastajajo v ateljeju, navadno s pomočjo fotografije, ki služi oblikovanju kompozicije. Končano umetniško delo ni nikoli natančen posnetek resničnosti. Osrednji motiv v Pratnekerjevih delih je drevo. Drevo je od nekdaj predstavljalo simbol življenja, ki se nenehno razvija in pne proti nebu. S svojimi koreninami sega globoko v zemljo, kjer išče zase potrebno vodo, z vejami pa se steguje proti nebu, proti svetlobi, proti soncu. Njegove pokrajine so prizorišča, s katerimi izraža svoje navdušenje nad naravo, v kateri najde izpolnitev svojih umetniških ciljev, tako vizualnih kot notranjih, duševnih. V pokrajini skuša najti nekaj, kar prevzame njegov pogled in to upodobiti z njemu lastno slikarsko govorico. Slikarja privlači igra svetlobe, pršenje žarkov, ki prodirajo skozi drevesa in se prebijajo v ospredje podobe.

Vizualno bogastvo njegovih slik se s tem nenehno stopnjuje. V Pratnekerjevih pokrajinah se pojavljajo tudi ljudje, relativno majhni in likovno skromno izraženi, kot naključni sprehajalci in občudovalci naravnih lepot. Njegove slike nam sporočajo, da je tudi človek le del narave. Gregorja Pratnekerja bi lahko uvrstili med figuralno krajinsko slikarstvo povezano z izkušnjami impresionistov, fauvistov in ekspresionistov, ki pa jim hkrati vdihuje lastno sugestivnost in veščine dobrega in prepričljivega slikarja.

Dela Tomaža Milača lahko na prvi pogled umestimo tako med nadrealistične, skozi figuralno okolje pa tudi med pop artistične forme. Vendar pa je njegovo ustvarjanje zelo samosvoje in izhaja izključno iz prepleta ustvarjalčeve domišljije in stvarnosti. V njegovih delih prevladujejo prizori apokalipse, propadanja, ubijanja, depresije, stanja norosti. Velikokrat so prisotne metamorfozne spremembe iz živali v človeka in obratno. Odkrita angažirana drža je v njegovih delih intenzivno pripovedna. V Milačevih delih se pojavljalo elementi, ki praviloma ne sodijo skupaj. Tomaž Milač ne glede na raznoliko vsebino posameznih del ali ciklov, vseskozi goji prepoznavno likovno govorico, v kateri odseva slikarjev pogled v možno ali imaginarno prihodnost, kjer iz živalskih vrtov osvobojene živali, nenavadna fantomska bitja, tehnološki odpadki in uničena pokrajina nadomeščajo lepoto narave in tehnološko dovršenost urbanih okolij. Nasilje, ki nas obdaja v vsakodnevnem življenju, napeljuje umetnika k razmišljanju o nemoči posameznika v odnosu do odtujenosti in vseh vprašanjih, ki se ob tem pojavljajo.

Dela Vesne Davidovič so abstraktne pripovedi, ki nam govorijo zgodbe o nepredmetnem svetu, o igri vizualnih energij barv in form in nepredvidljivih podob. Za svoje izražanje uporablja le vizualni jezik, sestavljen iz temeljnih likovnih prvin in likovnih spremenljivk. Njeno slikarstvo je nemimetično, saj ni vezano na predmetni svet. V svojih delih dopušča popolno svobodo izražanja in naključnosti nepredvidljivih podob, s čimer zavrača tradicionalno pojmovanje slikarstva in njegovega razvoja, ki se razvija od ideje do opravljenega dela preko skic in projektov. V njenih delih prevladuje gestualnost in spontanost. Čustveni učinki barve ter potez s čopičem kot izraznega giba slike so neposredno povezani s čustvenim pretokom med slikarko in gledalcem. Avtoričina slikovna avantura je odprto delo, ki ga lahko gledalec prosto bere. Ne obremenjuje se z okolico, saj dela predvsem zase, nevšečno, brez manipuliranja z gledalcem. Njena dela nas vabijo v duhovni svet, v katerem občutki, misli in čustva dobijo oblike in v katerih nevidna misel lahko postane vidna.

Razstava je plod sodelovanja Lokarjeve galerije z Mednarodnim festivalom vizualnih umetnosti ART CIRCLE in društvom Manifest. 

Miran Kordež (1961 – 2023)

Miran Kordež je bil grafični oblikovalec in slikar. Njegov podpis nosijo številne knjige, razstavne publikacije, plakati, … Miran ni bil zgolj vrhunski oblikovalec, bil je tudi dober slikar. Nikoli v ospredju, vedno skromen, stran od odrskih luči. Kot slikar je bil pronicljiv opazovalec, svoj navdih je črpal iz globin nuje po ustvarjanju.

V svojem, več kot tri desetletja trajajočem slikarskem opusu, se je dopolnjeval skozi svoj osebni slog, ki ga je razvijal vse do konca. Za njegova dela, ki nam zelo občuteno in rahlo razgrinjajo skrivnosti duše, je značilna čista slikarska podoba, ki dopušča različne možnosti vtisov in interpretacij.

Miranovi slikarski začetki se gibljejo predvsem v poigravanju z barvnimi kompozicijami na reliefno obdelanih površinah. V njih se sprehaja skozi stilizirano pokrajino, komponirano z geometrijsko zastavljenimi barvnimi liki, v katerih so ujeti pasovi s svojo barvno svetlobo. Njegova zgodnja dela nam razkrivajo slikarja, na katerega je imela njegova domača koroška pokrajina še vedno močan nostalgični vpliv.

Devetdeseta leta ga zaznamujejo kot slikarja, ki išče in najde svojo pot – zavezanost figuri in gibu. Plešoči liki, ki jih avtor ujame v stanju trenutka, so večinoma le nakazani, spiralasto vrtinčeni v močni ožarjeni svetlobi, kot bi nastali v mrzličnem ustvarjalnem zamahu. V slikah, ki si sledijo, sta barva in svetloba vedno bolj izraziti. V njemu lastni poetiki ženske postave vedno bolj izgubljajo svojo telesnost, kljub vsemu ohranjajoč čutnost in prefinjeno liričnost.

Ob prehodu v novo tisočletje se človeške figure in močna barvitost počasi zrahljajo in postajajo vedno bolj nežno »brezbarvne« in subtilne. V tem, zadnjem ciklusu se Miran vzdigne nad raven materialnega in prestopi na raven obče duhovnega, zato jih občutimo kot nežne slavospeve življenju. V ozadju je morda odsev zavedanja lastne biti, ki v sublimnosti eksistencialnega odpira pot v izpoved.

Miran nam v svojih delih ponuja razmislek o vseh razsežnostih človeških stanj, ki jih doživljamo kot posamezniki.

Vladimir Bačič

Kordež katalog

Mini Castra 2024

SLO:

Vljudno vabljeni na sodelovanje na 5. mednarodnem festivalu akvarela malega formata Mini Castra 2024. 

Navodila za prijavo najdete v tem dokumentu: MINI CASTRA 2024 – SLO

Na tej povezavi najdete obrazec za prijavo.

 

ENG:

Kindly invited to the 5. international small format watercolour festival Mini Castra 2024. 

In this pdf document you can find the instructions for the application: MINI CASTRA 2024 – EN

In this link you can find the application form

 

ESP: 

Están cordialmente invitados a participar en el 5to festival de acuarela de formato pequeño Mini Castra 2024.

En este documento en pdf puede encontrar las instrucciones para la aplicación: MINI CASTRA 2024 – SPA

En esta liga puede encontrar el formato de aplicación (en inglés).

 

ITA:

Gentilmente invitati al 5. festival internazionale dell’acquerello di formato piccolo Mini Castra 2024.

In questo documento pdf può trovare le istruzioni per l’applicazione: MINI CASTRA 2024 – ITA

A questo link può trovare il formato per la aplicazione (in inglese).

 

Mozaik 2024

Od 12. januarja do 3. februarja se v Lokarjevi galeriji predstavljajo novo sprejeti člani Društva likovnih umetnikov Severne Primorske, ki so bili sprejeti v društvo v letu 2023. Tri slikarke in fotograf – štirje povsem različni miselni svetovi  in ustvarjalni pristopi. Razstava nam nudi zanimiv pogled v te svetove in njihove intimne misli.

Stanka Golob je svojo inovativno tehniko slikanja s peskom, ki ima vlogo slikarskih barv, začela razvijati pred petindvajsetimi leti. Priprava takšnega slikarskega materiala dolgotrajen postopek, od nabiranja različnih vrst peskov in njihovo izpiranje ter  sejanje posameznih vrst na različne debeline. Barva vsake granulacije peska se za nianso razlikuje od druge, kar avtorici omogoča ustvarjanje izjemno prefinjenih barvnih in tonskih prehodov.

Geometrična abstrakcija predstavlja pomemben del avtoričinega raziskovanja. V njih metodično obravnava likovne odnose med jasno razmejenimi geometrijskimi oblikami in ustvarjanje optičnih prevar z različnimi debelinami in barvami peskov. Na slikah se vrstijo podobe geometrijskih likov in teles, ki jih avtorica sistematično razčlenjuje na manjše ploskve, s katerimi ustvarja prepričljive učinke prostorskih iluzij na dvodimenzionalni površini.

Sama sicer pravi, da pojmuje ustvarjanje kot odmik od vsakdanje realnosti. V svoja dela vnaša tudi svoja intimna občutja in razmišljanja o naravnem, družbenem in kulturnem okolju, v katerem živi.  Njene kompozicije so barvno in oblikovno skladne, tehnika pa dovršena, kar dokazujejo predvsem subtilne obdelave barvnih prehodov in modeliranje senc.

Pravilni geometrijski obrisi so razumska protiutež neskončni lepoti narave.  Upodobljene optične iluzije prikazujejo paradoksalne objekte, ki so tuji človeškemu dojemanju. Lebdeče forme nad izpraznjeno neskončno pokrajino lahko interpretiramo kot upodobljena sozvočja narave, človeškega razuma in duše. Njena dela vzbujajo občutja miru in tišine.  

Špela Kobal:  »Prvič v življenju sem zavestno sprejela odločitev početi nič. Za en mesec sem odpotovala v Rusijo, najela mini sobico in začela z NIČ.

Bila sem inspirirana z ničemer. Pričakovala nisem ničesar. In zaključek je bil popolno zadovoljstvo v ničemer. Ampak ta NIČ je konceptualno postal moja zgodba. Kajti zgodba o NIČ je še zmeraj zgodba in je zato po definiciji nekaj več kot NIČ. Takoj, ko nekaj obstaja, ne more več biti NIČ.

V mojem biti je, da ustvarjam – da iz NIČ naredim nekaj! Zato s svojimi slikami predajam del odgovornosti na gledalca in hkrati ponujam svobodo tega, da ni potrebno ničesar razumeti, saj ni ničesar kar bi pričakovalo, da je razumljeno.

Zgodba, zgodbi, zgodbe … Vse te zgodbe, ki so nam pripovedovane na vsakem koraku. Zgodbe dodane k vsakem produktu. In kako čudovito je verjeti vsem tem zablodam?

Na vsakem koraku nagovarjajo naša čustva. Prepoznati to, je postal že pravi osebni projekt, biti konstantno zaveden sam sebe in ločiti med zgodbami, ki so tukaj, da nas zavedejo in tistimi, ki nas delajo človeške!

Špela ne želi, da se ob pogledu na njena dela ukvarjamo z njo, temveč z nami samimi. Zgodbe, ki jih tako vneto iščemo v vsaki stvari, so projekcija tega, kar želimo in po čemer hrepenimo, pravi, zato isto zgodbo razume vsak po svoje in jo tudi vsak na svoj način podoživlja. Zgodbe so postale tudi bistvo potrošniških laži, ki na nas prežijo na vsakem koraku. Morda pa v umetniških delih vedno iščemo odgovor umetnika zato, da preusmerimo pozornost od sebe na drugega in se ne soočimo s samim seboj. Umetniška dela bi morali razumeti kot ogledalo samemu sebi.

Jasmina Rojc se predstavlja z deli iz ciklusa Akt brez modela; ženski  in moški akti v različnih legah in položajih, predstavljeni kot izvorni in sestavni del narave, ki izražajo intimne pripovedi vseh nas. Zbirka nastaja že od leta 2019 in danes vključuje 130 črno-belih slik, ki jih je Jasmina oblikovala v glavnem s svinčnikom in tušem, včasih tudi s suhim pastelom. Slikanje golega telesa kot takega je eden izmed najstarejših motivov likovne umetnosti, ki se skozi različne tehnike in perspektive pojavlja od paleolitske Venere prek egipčanske umetnosti do antičnih idealnih teles in vrhunskih renesančnih del, ki so še danes navdih mnogim umetnikom, tudi Jasmini.

Gole ženske in moške figure v različnih položajih in legah so brez obraza in identitete, saj Jasmina predstavlja figure kot družbena telesa, ki živijo v različnih geografskih, zgodovinskih, ekonomskih in političnih razmerah. Akti brez definirane osebnosti se dotaknejo intimnosti vsakogar, ki svoj pogled upre v prvinski obris telesnih figur. Telesa nimajo jasnih kontur prav zato, da bi poudarila njihovo brezmejnost in zlitje s pokrajino oz. prostorom, ki jih obdaja.

Skozi dela, ki nam jih Jasminina predstavlja na tej razstavi, smo spoznali ustvarjalko, ki jo krasi vehementna, lahkotna in svobodna poteza, ki njenim delom daje simbolen, metaforičen in asociativen pomen.

Anton Tratnik spada med tiste fotografe, ki jim instant sodoben fotografski svet ni najbolj blizu. Ne zanimajo ga fotografije popačene in zlagane realnosti, pa tudi ne obdelava le teh v vseh mogočih programih. Še vedno, kot sam pravi, je najbolj doma v svetu klasične fotografije in ne iščoč za vsako ceno nejasnih in difuznih modernih pristopov. Izziv so mu kadri, s katerimi se naključno sreča, v katerih skuša najti zgodbo, seveda s fotografskim potencialom. Lahko je to narava, človek ali urbano okolje. V zadnjem obdobju ga je pritegnila fotografija arhitekture. Za Antona je fotografija predvsem intimno početje, raziskovanje samega sebe. Pričujoče fotografije potrjujejo prav to, v njih prepoznamo avtorja, ki zna opazovati in videti, avtorja, ki mu je estetika in tehnična dovršenost samoumevna, avtorja, ki vztrajno raziskuje in ne priznava bližnjic.

Vladimir Bačič

Božično-novoletna prodajna razstava

2. – 20. december

Decembrski čas pričakovanj, voščil in obdarovanj bomo tudi letos v Lokarjevi galeriji, že drugič dopolnili z božično-novoletno prodajno razstavo ustvarjalcev iz Ajdovske in sosednjih občin. Na lanski prvi tovrstni razstavi smo bolj kot ne spoznavali pričakovanja in odziv občinstva na razstavljena umetniška dela ter estetske unikatne obrtne izdelke. Iz odziva smo ugotovili, da na tovrstnih razstavah obiskovalci večinoma ne pričakujejo mini avtorskih razstav, pa tudi ne previsoko postavljenih cen. Očitno so časi taki, da tudi ljudje, ki si ne želijo poceni masovnega kiča, čeprav se je ta na žalost zažrl v vse pore našega vsakdana, iščejo in kupujejo sicer estetske vendar cenovno dostopnejše izdelke.

Na letošnji razstavi je na ogled in naprodaj pestra ponudba, od slik, grafik, akvarelov, keramike do unikatnega nakita in drugih unikatnih uporabnih predmetov.

Vladimir Bačič

Art Circle 2023

  1. oktober – 17. november

Kultura se vse bolj prepoznava kot podpora trajnostnemu razvoju, kot osnova socialne kohezije, kot plodno področje za razvoj civilne družbe, kot gibalo inovacij in novih tehnologij, kot zdravilo za »trk civilizacij«. Četudi kultura ne more ozdraviti vseh napetosti naše družbe, jih lahko vsaj nekatere omili ali vsaj prepreči, da bi se pojavile. Kultura lahko pomaga razumeti kompleksnost trajnostnega razvoja, lahko prinese nov pomen solidarnosti, lahko pozitivno navdihuje novo gospodarstvo, lahko spodbuja zasebne povezave ter razumevanje in spoštovanje drugih kultur.

Art Circle (Krog umetnosti) je mednarodni festival vizualnih umetnosti, ki se v regijah Goriška Brda, Nova Gorica in Vipavska dolina izvaja že od leta 2011. Namenjen je profesionalnim umetnikom in kuratorjem. Gibalo projekta Krog umetnosti / Art Circle je, da Slovenija skozi kulturo doseže svoj cilj postati svetovno prepoznavna in uveljavljena država. Umetnike večkrat letno na javnem razpisu izbere mednarodna žirija za določene dogodke. Umetnine, nastale v času rezidence, ostajajo v zbirki ART CIRCLE. Ta dela so po rezidenci v Sloveniji in na kasnejših razstavah v tujini razstavljena javnosti. Na ta način ART CIRCLE pomaga pripeljati sodobno umetnost v neurbane regije.

V lanskem letu je Lokarjeva galerija začela s sodelovanjem v tem mednarodnem umetniškem projektu, ki združuje umetnike z vsega sveta, vinarje in turistične ponudnike ter predstavnike različnih veleposlaništev v Sloveniji.

Festival je razdeljen na dva dela, spomladanski in jesenski. Razstava del nastalih v spomladanskem delu je bila v Vili Vipolže. V nedeljo, 8. oktobra, se je pričela jesenska edicija barvitega kroga umetnosti – ART CIRCLE FALL 2023 in končala 13. oktobra z razstavo V Lokarjevi galeriji v Ajdovščini. Na jesenskem delu festivala je ustvarjalo 28 sodelujočih umetnikov. Pri izbiri umetnikov je ključno sodelovanje z veleposlaništvi držav, ki jih projekt vključuje. Vsako leto sproti se veleposlaništva povežejo z različnimi kulturnimi institucijami v njihovi državi in pridejo do nabora umetnikov, ki se jih potem povabi na kolonijo. Kulturne ambasade so edinstvena oblika umetniške rezidence, ki združuje umetnost, diplomacijo in lokalno okolje.

Na letošnji razstavi v Lokarjevi galeriji se predstavljajo umetniki iz Brazilije, Češke, Francije, Japonske, Madžarske, Mehike, Romunije, Slovaške, Srbije, Turčije, Ukrajine in Slovenije.

Tako spomladanska kot jesenska edicija ne bi bila mogoča brez sodelovanja z Občino Ajdovščina, Občino Brda, Mestno občino Nova Gorica, Občino Renče-Vogrsko, Občino Miren Kostanjevica, Občino Šempeter in Občino Krmin/Cormons (Italija).

Vladimir Bačič

Castra 2023

26. avgust – 7. oktober

Akvarel je ena izmed najstarejših slikarskih tehnik, na videz lahkotna, izvajalsko pa zelo zahtevna. Ostalim slikarskim zvrstem je enakovredna, čeprav v preteklosti po krivici zapostavljena. Akvarel je primeren zlasti za študije, skice, za beleženje vtisov in za intimno slikarstvo. Njegovo področje je predvsem krajina, veduta, scenska skica in miniatura, redkeje kompozicija in portret. Umetniki so pogosto v akvarelni tehniki kolorirali grafične liste in risbe, lahko pa je akvarel tudi samostojno izrazno sredstvo. V primerjavi z oljnim ali akrilnim slikarstvom je prednost akvarela v tem, da ne zahteva dolgotrajnih priprav, sredstva so lahko dostopna ter lahko prenosljiva. Prav ta mobilnost omogoča slikanje v naravi, ne da bi slikar moral s sabo nositi cel atelje. Barve za ustvarjanje te zvrsti so vodene, hitro se sušijo, popravljanje pa je zaradi lazurnega nanašanja skoraj nemogoče. Akvarel lahko prenese subtilne barvne prehode, nasičenost prostora z zrakom, bogastvo vsakega tona.

Nekaterim akvarelistom je dovolj, da naslikajo le hitri zapis dogodka, opravila, pozabljenega običaja, navad, drugi hočejo, in nekateri tudi zmorejo, vdihniti akvarelu nekaj več. Velikokrat smo v dilemi, ko se sprašujemo, ali naj bo akvarel v službi motiva ali motiv v službi akvarela. Lahko zatrdimo da oboje, če je prisotna ustvarjalna poštenost.

Na letošnjo razstavo V. mednarodnega festivala akvarela – Castra 2023 je bilo sprejetih 165 avtorjev iz 36 držav. Dela so raznovrstna, izgotovljena v različnih slogovnih načinih, večinoma v celoti v tehniki akvarela, nekatera v mešani tehniki s prevlado akvarelnega pristopa. Izrazno se prispeli artefakti ravno tako precej razlikujejo med seboj in se vsebinsko lotevajo različnih tematik. Vsekakor prevladujejo figuralna dela s krajinsko motiviko, temu sledijo tihožitja, žanrske slike, nekatera dela prestopajo v polje abstraktne podobe. Akvarel je starodavna in zelo hvaležna slikarska tehnika, ki z specifično prelivnostjo, mehkobo in transparentnostjo kolorita, lahko pa tudi ostrino linije, omogoča obsežno likovno izraznost. Dela, ki jih razstavljamo so večinoma visoke oziroma ustrezne likovne kvalitete, tako, da je imela žirija pri ocenjevanju precej težko delo.

Žirija je sprejela sklep, da nagrade mednarodnega festivala akvarela – Castra 2023 prejmejo Ana Undurraga iz Španije, Luka Popič iz Slovenije, Ivan Miloushev iz Bolgarije, David Hrvatin iz Slovenije in Damir Facan Grdiša iz Hrvaške.

Diplome prejmejo: Efer Aguilar iz Argentine, Manhal Aldabbagh iz Iraka, Marta Frei, Tanja Hočevar, Silva Karim in Stanko Kolbezen iz Slovenije, Marina Legovini in Klavdija Marušič iz Italije, Anna Pogrzebacz iz Avstrije in Raimonda Raulus iz Litve.

Vladimir Bačič

Katalog_Castra_2023_splet

Ob robu slavnostne otvoritve razstave CASTRA 2023 je potekal tudi dvodnevni Mednarodni ekstempore akvarela 2023, letos na Planini in v Ajdovščini. Več na https://dlusp.splet.arnes.si/?p=3173

Castra 2023: nagrade un diplome / awards and honourable mention certificates

Strokovna žirija je pri podelitvi nagrad in diplom skušala zajeti vse tehnike, motive in koncepte akvarela, upoštevala je tudi izvirnost ideje ter pristop k reševanju likovnega problema. Skozi to prizmo je poiskala in nagradila dela, ki izstopajo in si zaslužijo nagrade in diplome.

ENG:

When awarding prizes and honourable mention certificates, the art committee tried to cover all techniques, motifs and concepts of watercolour, and also took into account the originality of the idea and the approach to solving the art problem. Through this prism, they rewarded artworks that stand out and deserve awards and honourable mention certificates.

Nagrade prejmejo / Awards go to: 

  1. Ana Undurraga, Spain
  2. Ivan Milushev, Bulgaria
  3. David Hrvatin, Slovenia
  4. Damir Facan-Grdiša, Croatia
  5. Luka Popič, Slovenia

Diplome prejmejo / honourable mention certificates go to: 

  1. Efer Aguilar, Argentina
  2. Manhal Aldabbagh, Iraq
  3. Marta Frei, Slovenia
  4. Tanja Hočevar, Slovenia
  5. Silva Karim, Slovenia
  6. Stanko Kolbezen, Slovenia
  7. Marina Legovini, Italy
  8. Klavdija Marušič, Italy
  9. Anna Pogrzebacz, Austria
  10. Raimonda Raulus, Lithuania

Čestitke vsem nagrajencem! / Congratulations to the winners!