Umetniška gimnazija likovne smeri se tokrat drugič, po letu 2013, predstavlja v Lokarjevi galeriji. Razstavljena dela, nastala v zadnjih dveh šolskih letih, nudijo vsaj delen vpogled v kurikulum strokovnih predmetov na likovni gimnaziji. Risanje in slikanje, Plastično oblikovanje, Predstavitvene tehnike, Bivalna kultura, Osnove varovanja dediščine in Likovna teorija so pravzaprav predmeti, ki predstavljajo posamezna likovna področja, tako upodabljajoča kot aplikativna. Dijak se tako ob usvajanju kompleksnih likovno estetskih načel in zakonitosti, lahko že na tej stopnji bolj poistoveti z neko likovno stroko, v kateri bo mogoče tudi poklicno deloval. Prav zato nam je glavni cilj, da dijaka skozi štiri letni učni proces izobrazimo in vzgojimo v celovitega, vizualno in likovno občutljivega človeka, pripravljenega na nadaljnje izobraževanje.

Na tokratni razstavi prevladujejo dela 3. in 4. letnika, torej višje stopnje, ko je pedagoška vzpodbuda usmerjena v bolj vizualno sintetično in likovno vsebinsko angažirano razmišljanje,  v odkrivanje lastnih izraznih zmožnosti, predvsem pa v iskanje izvirnih umetniških rešitev.

S področja slikarstva so razstavljena dela 4. letnika na domišljijsko motivirano temo Človek in žival ter motivi krajin in vedut degradiranega okolja po opazovanju, dela 3. letnika. Področje fotografije zastopajo bolj ali manj digitalno rekomponirani avto portreti, narejeni za zaključno razstavo 4. letnika.

S področja Likovne teorije so na ogled dela s poudarkom na likovnih prvinah, barvi in obliki. Predmet Osnove varovanja dediščine predstavljajo naloge s področja kopistike ter sodobne interpretacije kulturne dediščine in njej lastnih motivov.

Predmeta Predstavitvene tehnike in Bivalna kultura predstavljajo različne naloge s področja vizualnih komunikacij in grafičnega oblikovanja. To so predvsem računalniško oblikovani prospekti, fotografije, portfolii, ex librisi in drugo…

Pri Plastičnem oblikovanju v tretjem letniku dijaki spoznajo osnovne kiparske tehnike in materijale ter metode oblikovanja. Modelacija kopije male Willendorfske venere v glini tako predstavlja odličen izziv za prvinsko taktilno občutenje materiala, volumna in proporca, kot, po drugi strani, polikromirane maske za dramatične in ekspresivne izraze….

Bogdan Vrčon

[Show as slideshow]

[Show as slideshow]

Lik ženske umetnice

Ženska in umetnost. Neločljiva povezanost.

V zgodovini umetnosti je imela ženska pomembno vlogo. Bila je razlog za ustvarjanje, navdih, muza ter femme fatale, ki je umetnikom jemala dih.

Kljub njihovi stalni prisotnosti pa so imele ženske v zgodovini pri dejanskem ustvarjanju umetnosti povsem postransko vlogo. Redko so bile naročnice umetniških del, še redkeje umetnice. Že v dobi renesanse se je kot umetnik lahko uveljavil izključno moški avtor, ženska pa kot umetnica še dolgo ni bila enakovredno priznana. Vendar pa to ne pomeni, da ženske niso ustvarjale. Ustvarjale so, čeprav so bile pri tem pogosto osamljene in neopažene.

Eden od bistvenih razlogov, zakaj ni bilo velikih umetnic, je izobrazba. Institucionalno izobraževanje je bilo številnim ženskam do konca 19. stoletja ali celo do začetka 20. stoletja onemogočeno. Prav tako so jim bila zaprta vrata razstavišč. Širši javnosti so ostale nepoznane, ker niso ne razstavljale in ne prodajale. Po njihovi smrti je spomin na njih hitro zbledel in to je tudi razlog, da njihovih imen ne najdemo v splošnih umetnostnozgodovinskih pregledih. Zaradi te njihove javne odsotnosti najpogosteje trdimo, da ženskih umetnic ni bilo. Ti argumenti pa so velikokrat neutemeljeni, saj izhajajo iz nepoznavanja zgodovine umetnic.

Najpogumnejše so se uprle svoji vnaprej napisani družbeni vlogi in se vsaka na svoj način in na svojem področju borile in orale ledino za vse današnje pesnice, pisateljice, slikarke, itd. Številne so morale na tej poti velikokrat prikrivati svojo pravo identiteto. Njihova dela so se v javnosti največkrat pojavljala pod moškimi imeni in zaradi tega so se v družbi toliko težje uveljavile kot samostojne umetnice. Pomembno je tudi dejstvo, da so številne velike umetnice, ki so se uspele uveljaviti v zgodovini umetnosti, ob sebi imele očete umetnike ali pa so bile poročene z umetnikom.

V današnjem 21. stoletju poskušajo likovni kritiki in umetnosti zgodovinarji še vedno ločevati med moško in žensko umetnostjo. Naj bo pričujoča razstava ob dnevu žena v poklon vsem umetnicam, ki so bile v zgodovini spregledane, in pa v poklon vsem umetnicam iz DLUSP-a, ki tokrat razstavljajo. Naj nas ta razstava opominja, da je bistvenega pomena spoštovanje kakovostne umetnost in ne spol avtorja, saj cilj vsake zrele kulturne družbe ni razločevanje, primerjanje, dokazovanje ali tekmovanje med umetniki in umetnicami oziroma moškimi in ženskami, ampak razumevanje, sodelovanje in spoštovanje.

Maja Pangos, umetnostna zgodovinarka

Njen pogled_katalog

[Show as slideshow]

Razstava starejših članov DLUSP-a ob slovenskem kulturnem prazniku

7. februar–3. marec 2018

Kulturnemu prazniku naproti

Slovenci smo eden redkih narodov, če ne celo edini, ki je pomen kulture dvignil na nivo državnega praznika. Da smo kot narod obstali, se lahko zahvalimo predvsem svoji kulturi in jeziku, ki jima stoletja ponemčevanja ali poitalijančevanja nista mogla do živega. Prav ta zavezanost okolju in koreninam združuje v sebi to nepretrgano nit, ki je pripeljala do naše samostojne domovine. Na tem prostoru, na katerem živimo, se prepletata in dopolnjujeta slovanski in romanski kulturni prostor, med nami pa živijo in ustvarjajo tudi umetniki, ki so prišli iz drugih neevropskih kultur, saj Evropa postaja vedno bolj multikulturalno pisana.

Kultura nudi tako posamezniku kot narodu višjo kakovost življenja. Vsak umetnik, bodisi slikar, skladatelj, dramaturg ali poet, nam s svojim delom razkriva resničnost, kot jo doživlja sam. S tem nam pomaga spoznavati svet in njegovo preteklost, lasten narod in človeka, s katerim živimo in delamo. Tako kot preko drugih ljudi tudi preko umetniških del človek spoznava samega sebe. Tudi umetnik je le človek, tudi njegova spoznanja in doživetja so človeška, torej tudi naša. Kultura živi in cveti le v komunikaciji med ljudmi in narodi. Zato je kultura tista sila, ki bistveno doprinese k počlovečenju medčloveških odnosov in k spreminjanju množice ljudi v človeško družbo.

Politika mora spoštovati svobodo kulturnega ustvarjanja in podpirati kulturni pluralizem. Predvsem v svoji ustvarjalni dimenziji kultura posega v duhovne človekove globine, pri čemer pa pogosto ne more ostati nazorsko meglena, neopredeljena. Kadarkoli pa je politika oblastno posegala na to področje s krčenjem materialnih virov ali kulturi vsiljevala nazorske, ideološke ali pa le estetske in slogovne kalupe, je s tem usodno dušila kulturno ustvarjalnost.

Naj bo tokratna pričujoča razstava starejših članov DLUSP-a naše skromno darilo ljubiteljem umetnosti Vipavske doline in naš prispevek k obeležitvi slovenskega kulturnega praznika.

Vladimir Bačič

Katalog 50+

[Show as slideshow]

[Show as slideshow]

3. mednarodna razstava sodobne umetnosti LYNX 2017

17. november–2. december

Od 17. novembra do 2. decembra je na ogled tretja mednarodna razstava izbranih avtorjev mednarodnega natečaja LYNX 2017, na kateri sodelujejo avtorji iz petnajstih držav z vseh kontinentov v štirih kategorijah – slikarstvo, grafika, fotografija in digitalna umetnost.

Sam projekt je bil prepoznan kot pozitiven prispevek multikulturalnosti v našem širšem geografskem prostoru, zato je bil tudi podprt s strani Pokrajinskega Sveta pokrajine Furlanije Julijske krajine, Občine Trst, Občine Ajdovščina in muzeja Ugo Guidi di Forte dei Marmi v sodelovanju z Občino Livorno.

Pričujoča razstava je plod triletnega sodelovanja Lokarjeve galerije z Associazione Culturale il Sestante iz Trsta. Pred tremi leti je bila Lokarjeva galerija povabljena v to sodelovanje prav zaradi svoje mednarodne aktivnosti, saj je v zadnjih letih postala prostor srečevanja umetnosti in umetnikov iz celega sveta.

Mednarodna razstava sodobne umetnosti LYNX je torej kraj konfrontacije različnih kultur, slogov in generacij. Prav zaradi tega razloga je bila izbrana kot lokacija za drugo v nizu razstav Lokarjeva Galerija, ki se vse bolj dokazuje kot povezovalni prostor med umetniki, ki ustvarjajo v različnih disciplinah in prihajajo iz vsega sveta. Lokarjeva Galerija je pravkar gostila bienalno mednarodno razstavo akvarela Castra 2017, dogodek, ki je povezal umetnike iz štirinajstih držav sveta in ki ga je videlo več kot tisoč obiskovalcev.

Mednarodna žirija je med prijavljenimi umetniki izbrala 72 finalistov – 25 v kategoriji slikarstvo, 25 v kategoriji fotografija, 10 v kategoriji digitalna umetnost in 10 v kategoriji grafika. Poleg teh na razstavi sodelujeta še dva posebej povabljena umetnika.

Komisija je v vsaki kategoriji nagradila najboljšega avtorja, posebna nagrada pa je bila rezervirana za umetnike, mlajše od enaindvajset let.

Vladimir Bačič

[Show as slideshow]

[Show as slideshow]

1 2 ►

14. oktober–10. november 2017

… Resnična in prava umetniška dela so tista, ki izražajo ideje in vsebine, ki ne presahnejo, predvsem pa se rodijo iz globin srca in duše umetnika. To je potem umetnost, ki v sebi nosi tisto pravo moč in s tem na tihi način gane drugega.

Prav takšna je keramika umetnika Ivana Skubina, ki prihaja z Brega pri Golem Brdu, iz Goriških Brd. V svojem dosedanjem ustvarjalnem obdobju je ustvaril impresiven opus. Imel je številne razstave tako v Sloveniji kot v tujini. Ni presenetljivo, da je prejel prestižne nagrade na domačih in mednarodnih keramičnih tekmovanjih. Prejel je tudi prvo nagrado za delo Plesalka na mednarodnem razpisu Ceramic&Colours Award Faenz v Faenzi v Italiji (2016), na katerem so sodelovali najvidnejši ustvarjalci na področju keramične umetnosti.

Tehnika raku, v kateri ustvarja, je starodavna japonska tehnika žganja gline. Nastala je v Kyotu v 16. stoletju za potrebe izdelovanja posodic za njihovo obredno pitje čaja. Beseda raku pomeni osvoboditev, veselje. Ta tehnika žganja omogoča izdelavo neponovljivih in unikatnih del. Pri takšnem ustvarjanju sodelujejo vsi štirje osnovni elementi narave: ogenj, voda, zrak in zemlja. Prav zemlja je tista živa materija, ki je našemu umetniku še posebej pri srcu. Živita v posebni simbiozi. Iz nje izhaja glina, material, ki ga avtor samo s svojimi rokami in brez vrtenja pretvori v edinstvene skulpture. Zemlja mu daje neposredno tudi eno izmed  snovi (pepel iz vinskih trt) za glazuro, s katero znova in znova eksperimentira.

Ivan Skubin se torej z izraznim sredstvom keramike dotika najglobljih humanističnih vprašanj človeka, ki se manifestirajo pred nami v njegovih stiliziranih skulpturah, ki so polne simbolike. V njih čudovito združi vsebinsko in likovno govorico. Pradavni motivi, ki so imeli v vsaki kulturi svojski pomen, spregovorijo skozi moderno formo. Njegova dela lahko govorijo o človeku, ki se ga polasti pohlep, ki stremi preko mej mogočega. Neizogibno je, da doživi Ikarov padec, saj ni znal najti zlate sredine. To antično Ovidovo prispodobo lahko razumemo tudi na način želje po osvoboditvi Ikarja.

Skubin vedno z novimi motivi prikaže usodo človeka, ki je ujetnik lastne narcistične podobe, svojih misli, preteklosti in družbe, v kateri živi. To ikonografsko vsebino avtor izrazi tudi s svojimi Jetniki, ki so postavljeni frontalno v črne bokse, iz katerih ne izstopijo, ali pa jih razporedi v krožno kompozicijo, nad njih pa postavi figuro Čuvaja, ki spominja na Rodinovega Misleca. Figure se vrtijo v krogu, v peklu svojih misli. Ne vedo, da svoboda, po kateri hrepenijo, ni dosegljiva z razumom.

Edina pot, ki vodi človeka iz te današnje »Platonove votline«, vodi  preko lepote srca. Pomeni ozreti se vase, v svojo bit in s tem paradoksalno stran od sebe, k drugemu. Tako se rodi pesem dvojine.

Svobodo pa subjekt najde predvsem v poletu, ki išče resnico. Tako kot Ptice Ivana Skubina, ki se osvobajajo kletk selfijev, materializma ter banalnosti vsakdana. Kot Feniks se vzdigajo iz pogorišča svoje grotesknosti in lahkotno poletijo navzgor, preko horizonta k Izvorni lepoti in ljubezni.

To pot nam na edinstven način prikazuje delo z naslovom Anima. Duša, ki se osvobaja materije oz. telesnosti, ki v sebi združuje zemeljsko in božansko. Umetnik tu na zelo izviren način preobrazi helenistični motiv, da nam čez likovni jezik prikaže Animo, ki doseže »zmago«. Da to »zmago« obdržimo, pa moramo pred svoja »svetišča«, pred vrata svojih src postaviti Stražarje. Že v asirski kulturi so postavljali pred vhode v palače monumentalne figure krilatih stražarjev z namenom, da bi odganjali zle duhove. Najbolj znan lik varuha izvira iz egipčanske umetnosti. Sfinga, ki ima levje telo in človeško glavo, še danes varuje »sveti prostor« Keopsove piramide.

Umetnik Ivan Skubin s svojo vsebino in na videz preprosto formo, ki je v bistvu zelo zahtevna, doseže, da njegove umetnine zaživijo pred nami in nam skozi intimno gledanje tiho šepetajo umetnikovo, našo in svojo zgodbo,  ki je tako nežna, lepa, globoka in večna.

Maja Pangos, umetnostna zgodovinarka

Zgibanka Ivan Skubin

[Show as slideshow]

[Show as slideshow]

2. mednarodni festival akvarela CASTRA 2017

26. avgust–30. september

Po izredno odmevni in obiskani Castri 2015 in lanski Mini Castri 2016, se je Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske odločilo, da nadaljuje s tem projektom. Tako je letos luč sveta zagledala druga izvedba mednarodnega bienala akvarela z malo spremenjenim imenom 2. mednarodni festival akvarela Castra 2017, saj poleg razstave akvarelov v Lokarjevi galeriji in Lični hiši v Ajdovščini poteka na dan otvoritve 26. avgusta med 9. in 15. uro tudi mednarodni ekstempore akvarelistov v Vipavskem Križu.

Letošnjega natečaja se je udeležilo 58 avtorjev iz štirinajstih držav, nekoliko manj kot pred dvema letoma, saj se je v zadnjem času pojavilo kar nekaj novih organizatorjev bienalov akvarela po vsem svetu, ki so še dodatno razpršili interes in sodelovanje akvarelistov. Strokovna ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali slikarji in kiparji Lucijan Bratuž, Azad Karim, Vladimir Bačič, Bogdan Vrčon, Bojan Bole, Tea Curk Sorta in umetnostna zgodovinarka Maja Pangos, je med prispelimi deli izbirala nagrade in diplome predvsem po kriteriju tehnično brezhibnega ali pa izrazito izpovednega dela. Rainer Maria Rilke je nekoč dejal, da je lepota vedno nekaj, kar dodamo našemu čustvu, pogledu, doživetju, vendar nikoli ne vemo, kaj natančno je to. Nekateri avtorji so svojo kvaliteto izkazali s celo serijo enakovrednih in tehnično zelo kakovostnih akvarelov in komisija je nekaterim dodelila nagrade in diplome tudi zaradi kvalitetno uravnotežene kolekcije. Podeljenih je bilo šest nagrad in pet diplom.

Vladimir Bačič

Katalog

Nagrajeni avtorji so Al-Lami Salim Mathkour iz Iraka, Luka Popič iz Slovenije, Pawel Gladkow s Poljske, Trond Einar Solberg Indsetviken z Norveške, Natalia Studenkova iz Ukrajine in Berko iz Slovenije.

[Show as slideshow]

Diplome so prejeli Anna Ivanova iz Rusije, Massimiliano Iocco iz Italije, Olga Kharchenko iz Rusije, Nataša Tajnik Stupar iz Slovenije in Javier Zorrilla iz Španije.

[Show as slideshow]

Nekaj utrinkov z otvoritve

[Show as slideshow]

Razstava

[Show as slideshow]

1 2 ►