3. – 24. maj
Milan Rijavec se je rodil leta 1922 v Bruna vasi pri Mokronogu. Leta 1933 se je vpisal v nižjo gimnazijo v Ljubljani, leta 1937 pa na učiteljišče. V tem času je začel slikati akvarele. Jeseni 1941 so ga Italijani obsodili na dve leti zapora in poslali v Alessandrijo v Piemontu. Po prestani kazni se je leta 1943 vrnil v Ljubljano in kmalu nato odšel v Gubčevo brigado. V partizanih se je seznanil z Božidarjem Jakcem in Nikolajem Pirnatom, ki sta ga vzpodbujala k risanju.
Po osvoboditvi se je vpisal na novoustanovljeno Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani kot prva generacija študentov akademije. Študiral je pri profesorjih Francetu Miheliču, Nikolaju Pirnatu, Slavku Pengovu in Gabrijelu Stupici. Leta 1949 je diplomiral in jeseni nastopil službo likovnega pedagoga na gimnaziji v Trbovljah. Po upokojitvi se je posvetil samo slikanju. Leta 1971 se je preselil v Ljubljano, kjer je živel do svoje smrti leta 2018.
Milan Rijavec je za svoje delo prejel več pomembnih priznanj in nagrad, med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada (1979). Njegova dela hranijo v številnih javnih in zasebnih zbirkah: Moderna galerija Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana, Dolenjska galerija Novo mesto, Galerija sodobne umetnosti Celje, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj.
Milan Rijavec je po končanem študiju na Akademiji najprej slikal v olju, kmalu pa se je spet vrnil k akvarelu, v katerem je razvil samosvoj likovni, slikarski jezik, ki ves čutni svet izraža skozi barve in barvne odnose. Njegovi priljubljeni motivi so bili pokrajina, arhitektura, portreti in tihožitja. Zanimala ga je slovenska vas, knapovsko okolje in v kasnejših letih primorska arhitektura. Rijavec se je opredelil za izrazito barvno slikarstvo pod vtisom barvite dediščine Matissa, fauizma in poznega kubizma, v katerem je razvil povsem samosvojo občutljivost za podajanje vsebine s kombiniranjem premišljeno poenostavljenih ploskih barvnih površin. Razvil se je v vrhunskega kolorista, izjemnega v svoji dognani barvni občutljivosti. Umetnik nam nam v svojih delih ponuja svet, ki ga je dojemal kot krhkega in minljivega. Njegovo soočanje s svetom je bilo uglašeno s samoto in odmaknjenostjo.
Slikarstvo Milana Rijavca je bil nenehen eksperiment, vsaka njegova faza odgovori na zastavljena vprašanja celovito, v obsegu njegove občutene umetniške izpovedi.
Vladimir Bačič
