Zgibanka Soban-Zimic
Bogdan Soban ustvarja že več kot tri desetletja. Je ustvarjalec, ki za svoje »slikarstvo« uporablja računalnik, vendar na precej nekonvencionalen način. Svoja likovna dela pravzaprav napiše, saj skozi zapis računalniškega programa ustvari pogoje, da računalnik izriše, generira podobo.
Abstraktna slika je v njegovem delu odprla neomejenost, ki se je odprla skozi nešteto možnosti in pogledov. Harmonični prelivi, ritem, neomejenost barvnega spektra, odprtost kompozicij so po avtorskem izboru premišljeno modulirani v slikovna okolja, ki z zagotovitvijo določene oblike odlično izpolnjujejo funkcijo likovnega artefakta. Z ustvarjalčevo izkušnjo iz generacije v generacijo novih podob stopnjevano raste njegov občutek za izpeljavo kvalitetno izraznega in svojstveno izpovednega vizualnega produkta.
Sobanova dejavnost je vseskozi v neprekinjenem toku. Različni protokoli nastajanja in variacije končnih aplikacij njegovih abstraktnih »računalniške grafik« razpirajo obzorje brezmejne moči in sugestivne razsežnosti vizualnega. Umetniški akt in odkritje absoluta v njem, ko v principe umetnosti umestimo čudež (nedoločnost), prejudicira spoznanje, da je umetnost morda res najvišja stopnja človekove stvarnosti. Morda nehote, pa vendar, nam Soban nastavlja razmislek v to smer.
Dejan Mehmedovič (izvleček iz daljšega teksta ob razstavi v galeriji Krka zdravilišča Strunjan)
Likovno ustvarjanje Igorja Zimica se je začelo kot dialog z vizualno stvarnostjo, ki je bila zanj zavezujoč optični normativ, povezan tudi z lastnim raziskovanjem in študijskim poglabljanjem ter tako z vsebinskim kot likovnim razmišljanjem. S sliko je želel povedati več, vendar ne na neposredno prepoznaven način. Zamikale so ga simbolne dimenzije, preoblikovana in globlje sporočilna pomenskost. Pripoved je spremenil v izpoved, realno stanje v osebno duhovno videnje. V likovno formalnem smislu je stopil na pot reduciranja, preoblikovanja in avtorskega artikuliranja. Izoblikoval je lastno izraznost, ki se z leti ustvarjalnega zorenja nadgrajuje, variira in spreminja. Intenzivna, močna, žareča in na široko odprta barvna paleta, igra dialogov, kontrastnih in komplementarnih stanj, v najnovejših delih pa tudi transparence, ki odkrivajo večplastnost in razpirajo bogastvo likovnih efektov, Igorja Zimica zaznamujejo kot zapriseženega kolorista. Abstrahiranje mu omogoča, da izrazi tisto, kar je samo njegovo, kar ima njegovo zgodbo, čutenje in sporočilo. V tej smeri ga nedvomno podpirajo veliki slikovni formati. Do njih ima posebno afiniteto, saj ne utesnjujejo njegove ustvarjalne svobode, na njih pa še posebej pride do izraza tudi avtorjeva izjemna ustvarjalna energija.
Anamarija Stibilj Šajn (izvleček iz uvodnega teksta v katalogu ob njegovi retrospektivni razstavi v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu)
