V petek, 19. februarja je bila otvoritev razstave slikarjev, zakoncev Bogeta Dimovskega in Irene Jeras Dimovske.
BOGE DIMOVSKI prihaja iz Makedonije. Leta 1978 je diplomiral iz slikarstva na ALU v Ljubljani pri profesorjih Štefanu Planincu in dr. Jelisavi Čopič. Na isti akademiji je končal tudi podiplomski specialistični študij restavratorstva in konservatorstva ter podiplomski specialistični študij grafike pri profesorjih Bogdanu Borčiću in dr. Francetu Curku. Leta 1987 si je pridobil naziv docenta grafiko na Univerzi v Ljubljani ter leta 1990 naziv docenta za grafiko in risanje na Univerzi Cirila in Metoda v Skpju. V MGLC-ju je zaposlen od leta 1987 kot grafik, restavrator in pedagog. Od leta 2003 deluje tudi kot likovni kritik.
Boge Dimovski je ustvarjalec, ki deluje na več likovnih področjih: slikarstvu, umetniški grafiki, risbi, restavratorstvu, kiparstvu, pedagoškemu delu in pisanju likovnih recenzij. Njegova dela predstavljajo domišljijske abstraktne interpretacije krajinskih vedut. Zanimajo ga predvsem nepredmetni odnosi med tonskimi strukturami, linijska kompozicijska igrivost in predmetna neprepoznavnost. Kot sam pravi, se igra s teorijo nejasnosti. V slikarstvu izhaja iz univerzalnosti risbe in izkušenj pridobljenih z grafično umetnostjo, ki preprostim zapisom vdahnejo duhovno in fizično moč. Ohranja in neguje komunikativno meditativno neposrednost likovnega izraza. O svojih delih razmišlja domišljijsko abstraktno, s pridihom »iluzionistične“ zmedenosti in nepreglednosti, poenostavljeno v ploskovno omejen slikovni prostor.
IRENA JERAS DIMOVSKA je leta 1985 diplomirala iz slikarstvo na ALU v Ljubljani pri profesorjih Andreju Jemcu in Jožefu Muhoviču. Leta 1988 je končala magistrski študij konzervatorstva in restavratorstva na isti Akademiji pri profesorju Francu Kokalju. Od leta 1992 je zaposlena v Gorenjskem muzeju v Kranju.
Bolj ali manj ekspresionistični figuralni motivi Irene Jeras Dimovske se rojevajo skozi posamezne faze gradnje likovnega procesa. Gre za komunikacijo, ki v »naravno« abstraktno ozadje, podobno pokrajini, premišljeno in hkrati sproščeno umesti različno postavljene figuralne like. Irena Jeras Dimovska se resno posveča ženskemu motivu, ki ga pojmuje kot nepogrešljiv del narave, običajno upodobljen v komplementarno zapletenem toplem-hladno odnosu med figuro in podlago. Poudarjeni ženski atributi s širokimi kontroliranimi barvnimi potezami ploskev in črt so organsko povezani s plodnostjo in zemljo, saj delujejo enako kot brezčasen motiv figuralne pokrajine. Kontrolirane strukturne poteze, trdna postavitev golih ženskih teles in risarsko ekspresivno poudarjene virtuozne črte nakazujejo na neposredno slikanje in iskanje odgovorov na vprašanja vzeta iz vsakdanjega življenja povezana z dojemanjem medčloveških razmerij in samorefleksije.
Vladimir Bačič
