Arhiv kategorij: Razstave

Open Way

V soboto, 19. maja, je bila v Lokarjevi galeriji otvoritev zelo zanimive mednarodne razstave Open Way. Razstavo organizira v sodelovanju z Lokarjevo galerijo kulturno društvo Associazione Culturale Il Sestante iz Trsta. Razstavljena dela sodobnih avtorjev ponujajo gledalcu vpogled v različne ustvarjalne poglede na sodobno umetnost tako v slikarstvu, grafiki, kiparstvu, risbi in fotografiji. Kuratorja razstave Enea Chersicola in Riccardo Tripodi sta izbrala 14 sodobnih umetnikov, ki obiskovalcem omogočajo, da dela občutijo na zelo oseben način in s tem pokažejo, da v umetnosti ne velja le didaktični pristop, temveč tudi osebni raziskovalni, ki je lahko tudi orodje za nadaljnje raziskovalne poti.

Razstavljajo: Biljana Aleksić in Ljiljana Kostić iz Srbije, Ricardo Aleodor Venturi, Chiara Faini, Tullio Fantuzzi, Andrea Fidone, Ilaria Finetti, Irene Gittarelli, Lina Leoni, Riccardo Giovanni Patriarca, Michele Recluta, skupina G·Riot iz Italije, Li Zhiyingi iz Kitajske in Michael Busse iz Nemčije.

Komentiraj

Uvrščeno v Razstave

Gimnazija Nova Gorica – Likovna smer

Umetniška gimnazija likovne smeri se tokrat drugič, po letu 2013, predstavlja v Lokarjevi galeriji. Razstavljena dela, nastala v zadnjih dveh šolskih letih, nudijo vsaj delen vpogled v kurikulum strokovnih predmetov na likovni gimnaziji. Risanje in slikanje, Plastično oblikovanje, Predstavitvene tehnike, Bivalna kultura, Osnove varovanja dediščine in Likovna teorija so pravzaprav predmeti, ki predstavljajo posamezna likovna področja, tako upodabljajoča kot aplikativna. Dijak se tako ob usvajanju kompleksnih likovno estetskih načel in zakonitosti, lahko že na tej stopnji bolj poistoveti z neko likovno stroko, v kateri bo mogoče tudi poklicno deloval. Prav zato nam je glavni cilj, da dijaka skozi štiri letni učni proces izobrazimo in vzgojimo v celovitega, vizualno in likovno občutljivega človeka, pripravljenega na nadaljnje izobraževanje.

Na tokratni razstavi prevladujejo dela 3. in 4. letnika, torej višje stopnje, ko je pedagoška vzpodbuda usmerjena v bolj vizualno sintetično in likovno vsebinsko angažirano razmišljanje,  v odkrivanje lastnih izraznih zmožnosti, predvsem pa v iskanje izvirnih umetniških rešitev.

S področja slikarstva so razstavljena dela 4. letnika na domišljijsko motivirano temo Človek in žival ter motivi krajin in vedut degradiranega okolja po opazovanju, dela 3. letnika. Področje fotografije zastopajo bolj ali manj digitalno rekomponirani avto portreti, narejeni za zaključno razstavo 4. letnika.

S področja Likovne teorije so na ogled dela s poudarkom na likovnih prvinah, barvi in obliki. Predmet Osnove varovanja dediščine predstavljajo naloge s področja kopistike ter sodobne interpretacije kulturne dediščine in njej lastnih motivov.

Predmeta Predstavitvene tehnike in Bivalna kultura predstavljajo različne naloge s področja vizualnih komunikacij in grafičnega oblikovanja. To so predvsem računalniško oblikovani prospekti, fotografije, portfolii, ex librisi in drugo…

Pri Plastičnem oblikovanju v tretjem letniku dijaki spoznajo osnovne kiparske tehnike in materijale ter metode oblikovanja. Modelacija kopije male Willendorfske venere v glini tako predstavlja odličen izziv za prvinsko taktilno občutenje materiala, volumna in proporca, kot, po drugi strani, polikromirane maske za dramatične in ekspresivne izraze….

Bogdan Vrčon

 

 

Komentiraj

Uvrščeno v Razstave

Petdeset plus

Razstava starejših članov DLUSP-a ob slovenskem kulturnem prazniku

7. februar–3. marec 2018


Kulturnemu prazniku naproti

Slovenci smo eden redkih narodov, če ne celo edini, ki je pomen kulture dvignil na nivo državnega praznika. Da smo kot narod obstali, se lahko zahvalimo predvsem svoji kulturi in jeziku, ki jima stoletja ponemčevanja ali poitalijančevanja nista mogla do živega. Prav ta zavezanost okolju in koreninam združuje v sebi to nepretrgano nit, ki je pripeljala do naše samostojne domovine. Na tem prostoru, na katerem živimo, se prepletata in dopolnjujeta slovanski in romanski kulturni prostor, med nami pa živijo in ustvarjajo tudi umetniki, ki so prišli iz drugih neevropskih kultur, saj Evropa postaja vedno bolj multikulturalno pisana.

Kultura nudi tako posamezniku kot narodu višjo kakovost življenja. Vsak umetnik, bodisi slikar, skladatelj, dramaturg ali poet, nam s svojim delom razkriva resničnost, kot jo doživlja sam. S tem nam pomaga spoznavati svet in njegovo preteklost, lasten narod in človeka, s katerim živimo in delamo. Tako kot preko drugih ljudi tudi preko umetniških del človek spoznava samega sebe. Tudi umetnik je le človek, tudi njegova spoznanja in doživetja so človeška, torej tudi naša. Kultura živi in cveti le v komunikaciji med ljudmi in narodi. Zato je kultura tista sila, ki bistveno doprinese k počlovečenju medčloveških odnosov in k spreminjanju množice ljudi v človeško družbo.

Politika mora spoštovati svobodo kulturnega ustvarjanja in podpirati kulturni pluralizem. Predvsem v svoji ustvarjalni dimenziji kultura posega v duhovne človekove globine, pri čemer pa pogosto ne more ostati nazorsko meglena, neopredeljena. Kadarkoli pa je politika oblastno posegala na to področje s krčenjem materialnih virov ali kulturi vsiljevala nazorske, ideološke ali pa le estetske in slogovne kalupe, je s tem usodno dušila kulturno ustvarjalnost.

Naj bo tokratna pričujoča razstava starejših članov DLUSP-a naše skromno darilo ljubiteljem umetnosti Vipavske doline in naš prispevek k obeležitvi slovenskega kulturnega praznika.

Vladimir Bačič

Katalog 50+

 

 

Komentiraj

Uvrščeno v Razstave

LYNX 2017

3. mednarodna razstava sodobne umetnosti LYNX 2017

17. november2. december

Od 17. novembra do 2. decembra je na ogled tretja mednarodna razstava izbranih avtorjev mednarodnega natečaja LYNX 2017, na kateri sodelujejo avtorji iz petnajstih držav z vseh kontinentov v štirih kategorijah – slikarstvo, grafika, fotografija in digitalna umetnost.

Sam projekt je bil prepoznan kot pozitiven prispevek multikulturalnosti v našem širšem geografskem prostoru, zato je bil tudi podprt s strani Pokrajinskega Sveta pokrajine Furlanije Julijske krajine, Občine Trst, Občine Ajdovščina in muzeja Ugo Guidi di Forte dei Marmi v sodelovanju z Občino Livorno.

Pričujoča razstava je plod triletnega sodelovanja Lokarjeve galerije z Associazione Culturale il Sestante iz Trsta. Pred tremi leti je bila Lokarjeva galerija povabljena v to sodelovanje prav zaradi svoje mednarodne aktivnosti, saj je v zadnjih letih postala prostor srečevanja umetnosti in umetnikov iz celega sveta.

Mednarodna razstava sodobne umetnosti LYNX je torej kraj konfrontacije različnih kultur, slogov in generacij. Prav zaradi tega razloga je bila izbrana kot lokacija za drugo v nizu razstav Lokarjeva Galerija, ki se vse bolj dokazuje kot povezovalni prostor med umetniki, ki ustvarjajo v različnih disciplinah in prihajajo iz vsega sveta. Lokarjeva Galerija je pravkar gostila bienalno mednarodno razstavo akvarela Castra 2017, dogodek, ki je povezal umetnike iz štirinajstih držav sveta in ki ga je videlo več kot tisoč obiskovalcev.

Mednarodna žirija je med prijavljenimi umetniki izbrala 72 finalistov – 25 v kategoriji slikarstvo, 25 v kategoriji fotografija, 10 v kategoriji digitalna umetnost in 10 v kategoriji grafika. Poleg teh na razstavi sodelujeta še dva posebej povabljena umetnika.

Komisija je v vsaki kategoriji nagradila najboljšega avtorja, posebna nagrada pa je bila rezervirana za umetnike, mlajše od enaindvajset let.

Vladimir Bačič

Komentiraj

Uvrščeno v Razstave

Ivan Skubin – En sam let ptice v človeku …

14. oktober–10. november 2017

… Resnična in prava umetniška dela so tista, ki izražajo ideje in vsebine, ki ne presahnejo, predvsem pa se rodijo iz globin srca in duše umetnika. To je potem umetnost, ki v sebi nosi tisto pravo moč in s tem na tihi način gane drugega.

Prav takšna je keramika umetnika Ivana Skubina, ki prihaja z Brega pri Golem Brdu, iz Goriških Brd. V svojem dosedanjem ustvarjalnem obdobju je ustvaril impresiven opus. Imel je številne razstave tako v Sloveniji kot v tujini. Ni presenetljivo, da je prejel prestižne nagrade na domačih in mednarodnih keramičnih tekmovanjih. Prejel je tudi prvo nagrado za delo Plesalka na mednarodnem razpisu Ceramic&Colours Award Faenz v Faenzi v Italiji (2016), na katerem so sodelovali najvidnejši ustvarjalci na področju keramične umetnosti.

Tehnika raku, v kateri ustvarja, je starodavna japonska tehnika žganja gline. Nastala je v Kyotu v 16. stoletju za potrebe izdelovanja posodic za njihovo obredno pitje čaja. Beseda raku pomeni osvoboditev, veselje. Ta tehnika žganja omogoča izdelavo neponovljivih in unikatnih del. Pri takšnem ustvarjanju sodelujejo vsi štirje osnovni elementi narave: ogenj, voda, zrak in zemlja. Prav zemlja je tista živa materija, ki je našemu umetniku še posebej pri srcu. Živita v posebni simbiozi. Iz nje izhaja glina, material, ki ga avtor samo s svojimi rokami in brez vrtenja pretvori v edinstvene skulpture. Zemlja mu daje neposredno tudi eno izmed  snovi (pepel iz vinskih trt) za glazuro, s katero znova in znova eksperimentira.

Ivan Skubin se torej z izraznim sredstvom keramike dotika najglobljih humanističnih vprašanj človeka, ki se manifestirajo pred nami v njegovih stiliziranih skulpturah, ki so polne simbolike. V njih čudovito združi vsebinsko in likovno govorico. Pradavni motivi, ki so imeli v vsaki kulturi svojski pomen, spregovorijo skozi moderno formo. Njegova dela lahko govorijo o človeku, ki se ga polasti pohlep, ki stremi preko mej mogočega. Neizogibno je, da doživi Ikarov padec, saj ni znal najti zlate sredine. To antično Ovidovo prispodobo lahko razumemo tudi na način želje po osvoboditvi Ikarja.

Skubin vedno z novimi motivi prikaže usodo človeka, ki je ujetnik lastne narcistične podobe, svojih misli, preteklosti in družbe, v kateri živi. To ikonografsko vsebino avtor izrazi tudi s svojimi Jetniki, ki so postavljeni frontalno v črne bokse, iz katerih ne izstopijo, ali pa jih razporedi v krožno kompozicijo, nad njih pa postavi figuro Čuvaja, ki spominja na Rodinovega Misleca. Figure se vrtijo v krogu, v peklu svojih misli. Ne vedo, da svoboda, po kateri hrepenijo, ni dosegljiva z razumom.

Edina pot, ki vodi človeka iz te današnje »Platonove votline«, vodi  preko lepote srca. Pomeni ozreti se vase, v svojo bit in s tem paradoksalno stran od sebe, k drugemu. Tako se rodi pesem dvojine.

Svobodo pa subjekt najde predvsem v poletu, ki išče resnico. Tako kot Ptice Ivana Skubina, ki se osvobajajo kletk selfijev, materializma ter banalnosti vsakdana. Kot Feniks se vzdigajo iz pogorišča svoje grotesknosti in lahkotno poletijo navzgor, preko horizonta k Izvorni lepoti in ljubezni.

To pot nam na edinstven način prikazuje delo z naslovom Anima. Duša, ki se osvobaja materije oz. telesnosti, ki v sebi združuje zemeljsko in božansko. Umetnik tu na zelo izviren način preobrazi helenistični motiv, da nam čez likovni jezik prikaže Animo, ki doseže »zmago«. Da to »zmago« obdržimo, pa moramo pred svoja »svetišča«, pred vrata svojih src postaviti Stražarje. Že v asirski kulturi so postavljali pred vhode v palače monumentalne figure krilatih stražarjev z namenom, da bi odganjali zle duhove. Najbolj znan lik varuha izvira iz egipčanske umetnosti. Sfinga, ki ima levje telo in človeško glavo, še danes varuje »sveti prostor« Keopsove piramide.

Umetnik Ivan Skubin s svojo vsebino in na videz preprosto formo, ki je v bistvu zelo zahtevna, doseže, da njegove umetnine zaživijo pred nami in nam skozi intimno gledanje tiho šepetajo umetnikovo, našo in svojo zgodbo,  ki je tako nežna, lepa, globoka in večna.

Maja Pangos, umetnostna zgodovinarka

Zgibanka Ivan Skubin

 

 

Komentiraj

Uvrščeno v Razstave

Castra 2017

2. mednarodni festival akvarela CASTRA 2017

26. avgust30. september

Po izredno odmevni in obiskani Castri 2015 in lanski Mini Castri 2016, se je Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske odločilo, da nadaljuje s tem projektom. Tako je letos luč sveta zagledala druga izvedba mednarodnega bienala akvarela z malo spremenjenim imenom 2. mednarodni festival akvarela Castra 2017, saj poleg razstave akvarelov v Lokarjevi galeriji in Lični hiši v Ajdovščini poteka na dan otvoritve 26. avgusta med 9. in 15. uro tudi mednarodni ekstempore akvarelistov v Vipavskem Križu.

Letošnjega natečaja se je udeležilo 58 avtorjev iz štirinajstih držav, nekoliko manj kot pred dvema letoma, saj se je v zadnjem času pojavilo kar nekaj novih organizatorjev bienalov akvarela po vsem svetu, ki so še dodatno razpršili interes in sodelovanje akvarelistov. Strokovna ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali slikarji in kiparji Lucijan Bratuž, Azad Karim, Vladimir Bačič, Bogdan Vrčon, Bojan Bole, Tea Curk Sorta in umetnostna zgodovinarka Maja Pangos, je med prispelimi deli izbirala nagrade in diplome predvsem po kriteriju tehnično brezhibnega ali pa izrazito izpovednega dela. Rainer Maria Rilke je nekoč dejal, da je lepota vedno nekaj, kar dodamo našemu čustvu, pogledu, doživetju, vendar nikoli ne vemo, kaj natančno je to. Nekateri avtorji so svojo kvaliteto izkazali s celo serijo enakovrednih in tehnično zelo kakovostnih akvarelov in komisija je nekaterim dodelila nagrade in diplome tudi zaradi kvalitetno uravnotežene kolekcije. Podeljenih je bilo šest nagrad in pet diplom.

Vladimir Bačič

Katalog

 

Nagrajeni avtorji so Al-Lami Salim Mathkour iz Iraka, Luka Popič iz Slovenije, Pawel Gladkow s Poljske, Trond Einar Solberg Indsetviken z Norveške, Natalia Studenkova iz Ukrajine in Berko iz Slovenije.

 

Diplome so prejeli Anna Ivanova iz Rusije, Massimiliano Iocco iz Italije, Olga Kharchenko iz Rusije, Nataša Tajnik Stupar iz Slovenije in Javier Zorrilla iz Španije.

 

Nekaj utrinkov z otvoritve

 

Razstava

 

Komentiraj

Uvrščeno v Razstave

Pregledna razstava nekaterih likovnih del sedanjih in nekdanjih dijakov Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina

18. maj16. junij 2017

V Lokarjevi galeriji v Ajdovščini je na ogled Pregledna razstava nekaterih likovnih del sedanjih in nekdanjih dijakov Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina.  Razstavljena so likovna dela dijakov obeh programov-predšolske vzgoje in gimnazijskega programa.

Dijaki se predstavljajo s slikarskimi in kiparskimi deli, grafičnimi listi, računalniško grafiko ter fotografijami. Na zastavljene likovne naloge se odzivajo kritično in odstirajo marsikatero problematiko današnje družbe. Osrednji del razstave vključuje dela dijakov likovnega krožka.

Na dan muzejev, 18. maja, so bila v Lokarjevi galeriji organizirana vodstva za obiskovalce, ki sta jih izvajala dijaka Adriana Ronkali in Boštjan Volk ter profesorica likovne umetnosti, Damjana Plešnar, ki so z veseljem odgovarjali na marsikatero zastavljeno vprašanje.

Damjana Plešnar

Komentiraj

Uvrščeno v Razstave

Mozaik 2017

V petek, 24. marca, so se pred številnim občinstvom v Lokarjevi galeriji predstavili štirje novi člani Društva likovnih umetnikov Severne Primorske. Ana Maraž in Julijana Božič sata domačinki iz Ajdovščine, Enej Gala prihaja iz Nove Gorice, Natalia Mikhaylina pa iz Črnič, kamor sta se z možem pred petimi leti priselila iz Moskve.

Razstava nosi naslov Mozaik 2017, kar avtorji s svojimi deli tudi potrjujejo, saj so si v svoji ustvarjalni filozofiji povsem različni.

ANA MARAŽ

Diplomirala je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani na oddelku za likovno pedagogiko.

Ana je uspešno razvila svojo prepoznavno podobo, skladno njenim lastnim estetskim preferencam.

V polju ilustracije in risbe je izbrala smer, ki je popolnoma izčiščena, ki se izogne vsemu okoliškemu, odvečnemu, prikupnemu, presladkemu in ki se tako v svoji obliki kot vsebini osredotoča na bistvo. Tako delujejo njene podobe kot znak, simbol ali vizualni arhetip tistega, kar ilustrirajo, naj gre za zgodbo ali osebne refleksije. Pod širokim pojmom minimalizma pa se skriva več obrazov Ane Maraž; njena risba je ponekod otroška in duhovita, drugje arhaična, ljudska, včasih jo zaznamujejo deformacije in predimenzioniranje znanih podob, drugič prevladujejo ploskovitost, linearnost in ritem, ki tvori vzorce; ravno zaradi slednje „grafičnosti“ se njena risba lepo poda tudi na uporabne izdelke. Njena paleta je zadržana, mnogokrat črno-bela, izleti v barvitejše spektre pa so bolj izjema kot pravilo, med tem ko v rabi različnih tehnik ni skromna; kombinira jih in raziskuje njihovo „funkcionalnost“ glede na različne vloge, ki jih ima njen končni izdelek.

JULIJANA BOŽIČ

Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.

Ukvarja se pretežno z ilustracijami. Ilustrirala je za študentski časopis Tribuna ter revijo Razpotja ter druge naročnike.

Glavnina njenih razstavljenih del je iz male panike, ki se nanašajo na razne osebne zgodbe in trenutke iz vsakdanjega življenja. Vezane so večinoma na ženske like, saj se ji zdi, da so ženske bolj nagnjene k temu, da imamo male vsakodnevne skrbi, ki se odražajo v trenutkih malih panik. Tudi izbrani način predstavitve kaže posamezno osebo sámo v svoji trenutni čustveni točki kjer gre za enostavne kompozicije. Sama tematika se odraža skozi izbrano igrivo tehniko slikanja/risanja s flomastri in akvarelom. Izbira barv pa odraža posamezne med seboj različne karakterje likov in situacij.

NATALIA MIKHAYLINA

Prihaja iz Moskve, kjer je končala High British School of Art and Design.

Poleg risbe s svinčnikom, ki jo spremlja praktično že iz njenih šolskih dni, prihaja navdih za njene slike, kot sama pravi, iz lepot izjemne slovenske narave: gora, dolin, vinogradov, morja – vsega, kar v njenem rodnem kraju ni doživela. Na potovanjih skrbno zbira občutja in se trudi potopiti globoko v zaznavanje sveta, zgrabiti najbolj pomembne detajle in poudariti posameznosti, ki omogočajo emocijam da vstopijo in zaživijo novo življenje v njenih slikah. Izziv ji je prinesti svoje videnje življenja v fizično utelešenje, da bi lahko delila svoje izkušnje s svojo publiko.

ENEJ GALA

Končal je študij slikarstva na beneški Akademiji lepih umetnosti, kjer je opravil tudi magistrski študij.

Skozi delo, ki obsega slikarstvo, kiparstvo in prostorske instalacije, se osredotoča na opazovanje oblik, ki nastajajo zaradi razlike med dojemanjem in razumevanjem videnega. Raziskuje potencijal ekscesa informacij, ki kot produkt prebavljanja vsakdanjosti, predstavlja podlago za razvoj novih skladnosti med formo in sporočilom. Že na prvi pogled se opazi, da so nanj vplivali vsakovrstni umetniki v novejši zgodovini umetnosti, še posebej nadrealisti, vendar pa je pri Eneju bistvena osebna reinterpretacija njihovih vplivov in umestitev v čas, v katerem živimo  z informacijami, ki so nam na voljo. Nenazadnje so nadrealisti  zaobjeli vso realnost; zavedno in nezavedno, tako da je težko ubežati njihovemu vplivu.

Vladimir Bačič

 

Komentiraj

Uvrščeno v Razstave

Umetniki za Karitas 2016

19. februar – 5. marec

Na 22. likovni koloniji Umetniki za Karitas od 15. do 19. avgusta 2016 so pet dni na Sinjem vrhu ustvarjali: Zdravko Dolinšek (Radenci), Andrej Kosič (Gorica), Jurij Kravcov (Ljubljana), Petar Lazarevič (Ljubljana), Miloš Marc (Vipava), Jasna Merku (Trst), Alina Asberga Nabergoj (Vipava), Patricija Simonič (Maribor) in Suzana Švent (Ljubljana). Častni gost Zmago Modic (Ljubljana) je žal zbolel, je pa daroval svoje likovno delo. Organizatorji in ostali ustvarjalci mu želijo čimprejšnje okrevanje. Izbranim udeležencem se bodo za dan ali dva pridružili tudi strokovni sodelavci in udeleženci lanske kolonije. Izkupiček nastalih del bo namenjen ljudem v stiski.

Komentiraj

Uvrščeno v Razstave

Slovenija odprta za umetnost 2016 – Slovenija open to Art 2016

13. januar – 3. februar 2017

Mednarodnega likovnega simpozija »Slovenija, odprta za umetnost« se je prijel podnaslov Pogled od zgoraj.

Tam zgoraj na Sinjem vrhu umetnik naredi civilizacijski odklop in objame ga vse, kar je prvinsko. Čudovita narava, pristni ljudje, hrana, ki diši po domačem in kolegi, umetniki, ki so drug drugemu naklonjeni, domači in prijateljski, pa čeprav prihajajo iz različnih okolij, govorijo različne jezike, ustvarjajo v različnih poetikah, imajo različne navade in različna kulturna ozadja. A tam zgoraj se vse poveže v harmonično sobivanje.

Tam zgoraj so pogoji za ustvarjanje. Posameznik zbistri misli in ideje dobijo vzgonsko moč. Avtohtoni zven tega čudovitega okolja marsikoga nagovori in tako, brez vnaprej določenih tem, je prav krajina tista, ki se zrcali v mnogih motivih ustvarjenih del. Krajina ali pa le njeni zgovorni fragmenti, včasih le vzdušje tega prostora in časa. Konkretne  poteze krajinskega obraza se prelevijo v avtorsko videne in občutene, v subjektivno artikulirane. Historični mimezis je tako presežen. Pogledi sežejo v skrivne kotičke, a ne le tiste zunanje, ampak vselej znova tudi notranje, osebne, intimistične, neponovljive.

Tam zgoraj se pogled odpira, daleč naokrog, v daljavo, v neskončnost. In odpira se tudi tisti, ki je povsem introvertiran, ki predstavlja zazrtje posameznika v osebne globine.

In kako potem vse, kar je nastalo, postaviti na skupne temelje, poiskati skupni imenovalec, dati v okvir? Težko in navsezadnje tudi nesmiselno, zato tudi ne predpisujemo tematike, ne postavljamo izraznih ali tehničnih omejitev. Okvirji so le navidezni, znotraj njih je posameznik, s svojo vlogo, s svojim likovnim poslanstvom, s svojo govorico. On in samo on. In vsaka stvaritev je del njega.

A vsa nastala dela v tem času, ki sega po novih medijih, ki skuša preseči konvencionalno, vendarle pripadajo tistemu, kar predstavlja klasično slikarsko vrednoto, kar predstavlja slikarsko platno in barve, kar pripada štafelajnemu slikarstvu, pa četudi je platno položeno kar na tla in se slikar sklanja nad njega kot na svojega zaupnika – z vsem spoštovanjem in predanostjo, v trdni medsebojni povezavi. Torej, tisto slikarstvo, ki naj bi bilo za odpis, ki naj bi ga vrgli na smetišče zgodovine, je še vedno aktualno. Je zanimivo in mamljivo ter tako zelo vznemirljivo. Je še vedno tu in živi nešteto neomajnih življenj, ki se preobražajo in vendar se vedno znova vračajo k slikarskemu bistvu.

Bili smo vsi. Nihče ni manjkal. Hieronim je bil z nami, vedno na uslugo. In odmislili smo vse tisto, kar je glodalo v nas. Upali smo, verjeli. Takrat in še celo poletje.

Sedaj je Pogled od zgoraj postal tudi Njegov pogled.

Dragi Hieronim, hvala, ker smo lahko prišli tja gor, ker smo lahko bili tam zaradi tebe, tvojih neomajnih vizij, odločnih in plemenitih dejanj, ki si jih uresničeval skupaj s svojo družino in somišljeniki. Hvala, ker si še vedno z nami, čeprav sedaj tam zgoraj, še višje. Vendar, vsi čutimo, da si z nami.

Veš, skupaj gremo naprej …

Anamarija Stibilj Šajn

 

Katalog

 

 

PN1

Komentiraj

Uvrščeno v Razstave