Arhiv kategorij: Razstave

Vladimir Bačič – pregledna razstava

»Tišina. Kako glasne so stopinje hrepenenja.«

… Med hotenji in željami, ki so se – v kaosu prebliskov – velikokrat tudi realizirali kot pesem, proza, fotografija, kolaž, slika ali grafika, a ne nujno po tem zaporedju so se Vladimirju Bačiču ustvarjalne ideje rojevale po notranjem klicu. V nemiru samospraševanj. Med hojo po robu. V strasti odkrivanj. Študij, ki ga je dokončal v začetku osemdesetih ga je naravnaval k vizualnemu, likovnemu. Stal je na krožišču poti. Kam vodi njegova pot? Kam ga pelje njegovo srce? Vrnitev v Vipavsko dolino in Ajdovščino je bila logična, prav tako kot tudi njegova nikoli zatrta želja po morju in Mediteranu, ožarjenem s soncem in z vonjem po soli. Postopoma, a vztrajno so se rojevali: poet, filozof, slikar, pedagog in organizator. Vsakemu izmed njih je dajal možnosti – da se polnokrvno izrazi, realizira, materializira nikoli utišana misel. …

Slike. V začetku osemdesetih je zaživel prvi izmed petih slikarskih ciklov, ki je začrtal njegovo pot in jo v iskanju svojega slikarskega poslanstva bogatil od leta 1981 do 2001: Na koncu koraka ujame njegov korak na poti iskanj, preverjanj, samospraševanj, hotenj in želja. Njegova notranjost se razpre in daje poleta slikarski vehemenci, ki ni ujeta v trenutna slikarska iskanja, pač pa išče svoj izraz. Svoj rokopis in svoje sporočilo. Nastajajo dela srednjih in velikih formatov, ki govorijo o ustvarjalcu, ki bo hodil svoja pota. Ki bo izražal sebe in se odzival na svoja lastna iskanja. Svojo življenjsko in ustvarjalno filozofijo. … Konec devetdesetih je dal zagon novemu: Barve Mediterana. Ni naključje, da so ta dela motivno odslikava okolja, ki mu pripada po srcu, da so ujeta v tehniki kolaža in v močnih, fovistično občutenih barvnih tonih, z močnimi kontrasti, konturo, žarčenjem in premišljeno razporeditvijo. Da so nabite s čustvi. Da delujejo nadzemeljsko. …

Na slikarskem področju, kjer leto za letom vztrajno ubira svojo pot, ohranja kolaž kot tisto tehniko, ki ga najbolj nagovarja in naravnava k vse bolj abstrahirajočemu doživljanju videnega in doživetega. K slikarskemu polju, ki upošteva abstraktno likovno videnje. Kolaž, … je tudi zanj tista tehnika, ki mu v največji meri omogoči, da s tujimi materiali poudarja in preoblikuje plosko površino podobe in njeno teksturo v otipljivo materijo slike. …

Od leta 2005 nastajajo slikarska dela iz cikla Meditacija, ki potrjujejo tezo – kot je zapisala Nives Marvin – da je v svojem likovnem jeziku zelo samosvoj. To samosvojost spodbuja tisti notranji klic, ki je iščoč, razmišljujoč, a hkrati zazrt v mehko notranjost, razpeto med kontemplacijo, meditacijo, čisto razumskostjo in praktičnostjo. Njegovo delo opredeljuje stroga urejenost in ožarjena igra abstrahirane igre neprepoznavnih ploskev in oblik, ki, kot je zapisala Nives Marvin, na podobah zadnjih let »le v detajlih asociirajo arhitekturne ali krajinske izseke. Raziskovanje prostorskega elementa kot bistvenega izraznega sredstva je Bačičeva glavna preokupacija, ki mu v upodabljanju nudi želene efekte. S posebnim odnosom do prikrite svetlobe, kjer hote pušča vidne segmente njene naravne strukture, katerim dodaja še aplikacije kolažev, ustvarja optično atraktivne podobe mehkih form in racionalno zasnovanih pravokotnih in drugih geometrijskih ploskev«. Tudi slikarska dela zadnjih let govorijo z barvami in njihovimi simbolnimi vrednostmi, s prehodi toplih in hladnih prepletanj in prelivanj, s svetlobnimi žarčenji in razporeditvijo, kjer dominirajo kolažni segmenti, ki se preoblikujejo v optično zanimivo igro svetlob, senc in barv. Da se oko napoji. Spočije. Najde detajl, ki dotakne. In spodbudi misel, ki išče.

Poleg slik se je sočasno vztrajno in polnokrvno rojeval tudi ciklus fotografij. … V fotografiji ga zanimajo artefakti, uporabni predmeti, ki so oplemenitili človekov vsakdan, in sledovi človekovih posegov na različne podlage kot so zid, deska, kamen. Njegovo oko ujame podrobnosti, v katerih razbere svojo zgodbo, najde njemu zanimive sledove in detajle, ki, kot je zapisal Brane Kovič, »vzbujajo najrazličnejše asociacije in ki jih lahko povežemo v like ter s kančkom domišljije iz njih sestavimo ’zgodbo’«. Teh zgodb je vse do danes veliko in mnoge je ujel v cikle kot Kamen iz leta 2009, … cikel Cvet iz leta 2010, … cikel Sol lapis iz leta 2012, kjer še posebej izrazito daje poudarek barvi, ki je tudi pri tem ciklu – kot je za enega zgodnejših zapisal Kovič – »hkrati oblika, ker ju gledalec zaznava sočasno, predvsem pa ne več kot del fizične realnosti, ampak zgolj kot vizualizirano metaforo«. … Če so ti cikli barvni, sta cikla Križ in Skorja iz leta 2007 in 2015 ujeta v estetsko sporočilnost črno-bele fotografije, kjer se osredotoči na kompozicijo, linijo, prostor in svetlobo. …

Tudi z načini, ki jih nudi sodobna tehnologija, ki mu razpre možnosti grafičnega oblikovanja in urejanja slikovne podlage z magično roko, ki kot bi imela čopič ali svinčnik drsi, pleše, zarisuje, izvablja potezo na način, da se lahko izživi njegovo v sliki nikoli dovolj izživeto barvno čutenje. … Listi v tehniki giclée printa zaživijo v sproščenosti abstrahiranega predmetnega sveta, ki ga prepesnjenega polaga na slikovno ploskev, da se razživi v občutenjih nanosov, intervencij, spojev, prekrivanj, prepletov in amorfnih oblik.

Vladimirja Bačiča, subtilnega ustvarjalca z mnogimi strastmi navdušuje vse, kar je lepega … in postanejo navdih za izvirno likovno podoživetje, ki se izpoje v sublimni harmoniji najpomembnejših slikarskih elementov. Tako kot vse tisto notranje, globoko zapisano in nikoli povsem izživeto, ki vztrajno razgibava njegovo dušo in srce, njegovo bit, da se njegova misel radoživo odziva kot impulz v nikoli dokončani slikarski viziji. Njegova dela so estetsko dovršena in subtilno nagovarjajoča. So čudovit odsev njega samega.

Dr. Nelida Nemec  (povzetek teksta iz kataloga)

Katalog

 

Komentiraj

Uvrščeno v Razstave

3. mednarodni bienale akvarela / III. international watercolour biennial CASTRA 2019

Zgodba o mednarodnem festivalu akvarela Castra se je začela leta 2015. Že prvo leto je bil mednarodni odziv izjemen, enako je tudi letos, ko je že tretjič na vrsti veliki format. V zadnjem letu, dveh se je v Evropi in po svetu »zgodilo« kar precejšnje številonovih bienalov akvarela, kar nas postavlja v povsem drugačen položaj kot pred petimi leti, ko smo bili eni redkih organizatorjev tovrstnega dogajanja. Veseli nas, da se je letos prijavila več kot polovica povsem novih akvarelistov, kar samo potrjuje, da smo

s svojim delom in vrhunsko organizacijo Castro postavili med vodilne bienale akvarela v svetu.

Na natečaj, ki je odprt za vse umetnike in v vseh tehnikah akvarela, smo v prvem krogu v elektronski obliki prejeli 577 likovnih del iz 39 držav. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali umetnostni zgodovinarji in likovni kritiki Aleksander Bassin, predsednik žirije, dr. Nelida Nemec in Barbara Savenc ter slikarji Lucijan Bratuš, AzadKarim, Tea Curk Sorta in Vladimir Bačič je na razstavo sprejela 165 avtorjev iz 39 držav. Razstava Castra 2019 sicer prinaša raznovrsten, hkrati pa kakovosten izbor akvarelov.

V izbor smo skušali zajeti vse tehnike, motive in koncepte akvarela, nismo se osredotočili samo na ‘všečnost’ upodobljene pokrajine ali portreta, ampak smo upoštevali tudi izvirnost ideje ter pristop k reševanju likovnega problema. Skozi to prizmo smo poiskali in nagradili dela, ki izstopajo in si zaslužijo nagrade in diplome.

Dobitniki nagrad letošnje Castre 2019 so Fatemeh Zahab Saniei iz Irana, Marene Lasagabaster in Conchi Ororbia iz Španije, Corneliu Dragan-Targoviste iz Romunije, Živko Toplak iz Hrvaške, nagrado za samostojno razstavo pa je prejel Žarko Vrezec.

Žirija je podelila tudi dvanajst diplom. Te prejmejo Catherine Rey iz Francije, Goran Žigolić iz Hrvaške, Hanna Chapurnaja-Aleinik iz Belorusije, Juan Saturio Santos iz Španije, Julia Aksenova Sergeevna iz Rusije, Junsung Back iz Južne Koreje, Magdalena Kalieva iz Bolgarije, Nai Mu Ko iz Tajvana, Olga Lebedeva iz Rusije, Roman Planko in Silva Karim iz Slovenije ter Ze Ze Lai iz Hong Konga.

Vladimir Bačič

katalog CASTRA 2019

 

Komentiraj

Uvrščeno v Razstave

Lucijan Bratuš – Pokrajina telesa

Retrospektivna razstava našega vipavskega ustvarjalca, akademskega slikarja, grafika, kaligrafa, predavatelja na Akademiji za likovno umetnost in grafičnega oblikovalca, člana Društva likovnih umetnikov Severne Primorske in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov ob njegovi sedemdesetletnici in petdesetletnici ustvarjanja.

Bratuš je diplomiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1971, leta 1973 pa je končal še grafično specialko pri Marjanu Pogačniku. 1987 je začel predavati kaligrafijo in tipografijo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, sprva kot zunanji sodelavec (1991 je bil izvoljen v naziv docent), od 1995 je bil redno zaposlen, 2001 pa je bil izvoljen za izrednega in 2007 pa do upokojitve 2015 za rednega profesorja za vizualne komunikacije. Bil je tudi gostujoči profesor na akademijah v Cluju, Skopju, Krakovu in Zagrebu. Lucijan Bratuš se ukvarja s slikarstvom, risbo, grafiko, grafičnim oblikovanjem, tipografijo, kaligrafijo in fotografijo. Glavnino njegovega slikarskega opusa predstavlja ekspresivna figuralika, v kateri odmeva zlasti delo Francisa Bacona in Marija Preglja.

V galeriji sv. Barbare v Idriji je 5. aprila postavil na ogled izbor 50 upodobljenih krajin pod naslovom Telo pokrajine, nastalih v letih od 1970 do danes, 10. maja v Lokarjevi galeriji pa opus del s področja ekspresivne figuralike pod naslovom Pokrajina telesa.

Vladimir Bačič

Komentiraj

Uvrščeno v Razstave

Andrej Pavlič – Dela 1981 – 2019

Andrej Pavlič, znan po svoji kakovostni in neoporečni gradnji zgodbe in same tehnike, se tokrat v Lokarjevi galeriji predstavlja z retrospektivo svojega dela. V slovenskem prostoru je eden redkih, ki se poslužujejo raznovrstnih likovnih praks in pri tem ohranjajo svojo temeljno ustvarjalno bit, po katerem so dela tudi prepoznavna. Lahko bi rekli, da sta se stanovitnost in odločnost pri izkazovanju lastnega stila, ki se je izpopolnjeval skozi leta avtorjevega življenja, v novejših kot tudi starejših delih pokazala kot konstantna sopotnika, ki nikoli ne razočarata.

Pavličeva dela so venomer odganjala predvideno resnico in se korenito bojevala proti dorečeni avtoriteti likovne kritike. Čas, kot edino merilo vsega, je vsekakor ključen pri umetnosti in njegova neoporečnost se čedalje globlje dotika vseh Pavličevih stvaritev. Avtor verjame v moč časovne distance, kajti s tem dela doživijo temeljno preobrazbo, da so dovolj močna in vzdržijo niti časa ter postanejo eden izmed temeljev sodobne umetniške produkcije. Kot izjemno odkrit človek je Pavlič tudi izjemno odkrit slikar. Vse, kar je in kar premore, leži pred našimi očmi in nam je na vpogled. Tudi kot graditelj svoje ustvarjalne kariere se odlično spopada s svojo revizijo.

Največ, kar lahko umetnik stori za nas, gledalce, je to, da nam ponudi vpogled v svet, ki si ga včasih sami ne znamo prikazati. V času rigidne družbene atmosfere in nezadovoljnega družbenega etosa ravno umetniki  pokažejo, da je iz vsega slabega edina dobra možna pot ta, ki si jo zgradimo sami.

Eva Pavlič Seifert

zgibanka pavlic

 

 

Komentiraj

Uvrščeno v Razstave

MOZAIK 2 2019

Trije avtorji, trije različni ustvarjalni pristopi, vsak v svojem ustvarjalnem svetu.

Bogdan Soban se v pokoju kot svobodni umetnik ukvarja z razvojem računalniških programov za ustvarjanje slik. Dilema, ali računalnik lahko tudi ustvarja, mu je bil izziv v vseh obdobjih delovanja na področju informacijskih sistemov in računalniških tehnologij. Poznavanje računalniškega programiranja in poglabljanje v bistvo delovanja računalnika mu je omogočilo razvoj edinstvenega projekta, s katerim poskuša uveljavljati specifično smer računalniške umetnosti. Njegove stvaritve so računalniški programi, ki po zagonu avtonomno ustvarjajo slike, vedno nove in neponovljive. Metoda je znana pod imenom »generative art« in se v svetu uveljavlja kot pristop do umetnega ustvarjanja in potrjuje tezo o veliki povezanosti med znanostjo in umetnostjo.

Pravo nasprotje Sobanovi računalniški grafiki je ustvarjanje Sonje Makuc, ki išče ustvarjalne vzgibe v osebnem doživljajsko-domišljijskem svetu, ki se prepleta z racionalnostjo samega procesa, z odprtostjo za naključnost eksperimenta in z intuitivnim občutkom za točno določene forme grafičnega lista. V tradicionalnih grafičnih tehnikah litografije in monotipije ter sodobnejše alugrafije odkriva svojevrstno ustvarjalno energijo, prežeto z določeno mero meditativnosti. Njeno osnovno vodilo je delovni postopek, ki postaja bistven in obenem narekuje nadaljnje korake ustvarjalnosti, ki se spogledujejo z eksperimentom. Pred gledalcem se razpirajo meditativne pokrajine, ki z bogastvom sivin in detajlov prostor odpirajo in vabijo, da se sprehodimo po sledeh njenih grafičnih svetov.

Nenehno eksperimentiranje med študijem je  mlado ustvarjalko Tamaro Bregar pripeljalo do tehnično in likovno zanimivih rešitev v oblikovanju školjk. Med bivanjem v Vroclavu na Poljskem je eksperiment postal njen oblikovalski princip, ki determinira formo. Prav forma je v keramiki, ki se rada igra s fascinantnimi površinskimi glazurnimi efekti, največji problem. Vsi predvidljivi in izzvano naključni elementi so nosilci zavednih oziroma hotenih, kot tudi povsem nezavednih sporočil. V svojem ustvarjanju združuje glino z lasmi, vlakni, bombažem, tekstilom, povoji ali drugimi rabljenimi materiali, ki jih predela in reciklira v svojih skulpturah. Zunanja oblika, s katero manipulira, je v bistvu trdna oblika, ki izvira iz školjk, ki lahko desetletja ostanejo nedotaknjena, pa vendar jih zunanji vplivi in okolje počasi rušita, razkrajata in uničujeta. To je pojav, ki ga lahko prenesemo tudi na naše življenje, ki ga skozi čas spreminjajo različni dejavniki.

Vladimir Bačič

zgibanka bregar makuc soban

 

Komentiraj

Uvrščeno v Razstave

MOZAIK 2019

Pred številnim občinstvom se je leto 2019 pričelo z razstavo treh novih članic DLUSP. Na razstavi se prvič kot članici društva s svojimi deli predstavljata dve ilustratorki, Nataša Gregorič in Tinka Volarič, poleg njiju pa še slikarka Alina Asberga Nabergoj. Tej pisani in barvno razigrani trojici se je v pritličju galerije pridružil s svojimi akvareli vrhunski ruski akvarelist iz Moskve Boris Arutjunjan.

Ilustracije Nataše Gregorič imajo vizualno in slikovno živo sporočilnost. Očesu so razumljive zaradi realistične upodobitve in jasnosti likov. Prav vse imajo nalezljivo vzdušje, v svoji preprostosti pristno, veselo, toplo, ljubeče do vseh, ki nastopajo, pa tudi tistih, ki opazujejo. V hudomušnem nasmehu ali v očeh boste našli iskrico, ki jo kot otrok ima prav vsak. Skozi njene ilustracije vstopate v svet pravljic in zgodb, kjer so možnosti interpretacij ter poti neskončne. Neskončne, kot je neskončna domišljija, živa in odprta umetnost podob in čutov.

Tinka Volarič je ilustratorka, kolumnistka in pesnica. Kot tankočutna ilustratorka je njen prevod vsebine v likovno podobo mehek, nežen in izredno izčiščen v natančnih podrobnostih. Ustvarjalne vzgibe črpa iz osebne senzibilnosti, ljudske pripovedne tradicije ter kulture lokalnega okolja, njena izrazna moč in ustvarjalni zagon kažeta izvirnost, svežino in domišljeno konceptualno zasnovo. Kakor poezija je tudi njena ilustracija večpredstavnostna, večpomenska, iz katere se velikokrat izlušči prikrita simbolika. Njenim ilustracijam daje pečat samosvoja likovna govorica.

Alina Asberga Nabergoj išče svoja motivna izhodišča predvsem iz figuralnega sveta, v katerih prevladujejo ženski liki, angeli, tihožitja in vedute, ki jih avtorica dviguje nad zemeljskost in vsakdanjost. Alinina paleta je odprta, polna živahnih in toplih barv, poudarjenih s komplementarnimi barvnimi vrednostmi. Njena dela učinkujejo igrivo s ploskovno zasnovanimi rešitvami, s poigravanjem z barvami in oblikami, z obrisno črto ustvarja delno stilizirane podobe, enako samosvoja so tudi njena tihožitja.

Boris Arutjunjan je mednarodno znan slikar in grafik. Njegova dela se nahajajo v muzejih in privatnih zbirkah v Angliji, Armeniji, Nemčiji, na Nizozemskem, v Izraelu, Italiji, Rusiji, Sloveniji, ZDA, Franciji, Švici, na Kitajskem in Japonskem. Dela v posebni slikarski tehniki akvarela. Prodirajoč v skrivnost elementov: zraka, zemlje in vode, so njegovi motivi gore, kanjoni, ravnine in antropogene pokrajine. Posebna svetloba, prefinjeni odtenki in barvni prehodi, ki odražajo originalni avtorjev slog slikarstva, omogočajo, da lahko na papirju izvaja poduhovljeno harmonijo realnega sveta. Na tokratni razstavi predstavlja slike, ki izražajo atmosfero in čar različnih krajev Rusije in Slovenije.

Vladimir Bačič

Zgibanka Mozaik 2019

Zgibanka Boris Arutjunjan

 

Komentiraj

Uvrščeno v Razstave

Razstava Društva likovnih umetnikov Maribor

Lokarjeva galerija, 16. november – 3. december

Razstavljajo: Azita Bijol Hedayati, Elena Churnosova, Bogdan Čobal, Lučka Falk, Jože Foltin, Erna Ferjančič Fric, Irena Gajser, Nataša Grandovec, Stojan Grauf,  Cvetka Hojnik, Milenka Houška Pavlin,Narcis Kantardžić,  Metka Kavčič, Zmago Kovač, Anka Krašna, Metka Lipnik, Slađana Matić Trstenjak, Marijan Mirt, Zoran Ogrinc,  Ludvik Pandur, Vojko Pogačar, Luka Popič, Gregor Pratneker, Branimir Ritonja, Janez Rotman, Oto Vogrin, Ljubica Zgonec Zorko.

DLUM – Društvo likovnih umetnikov Maribor

Društvo likovnih umetnikov Maribor sodi med najstarejša likovna društva na Slovenskem, saj gre za naslednika Umetniškega kluba Grohar, prve stanovske likovne zveze po I. svetovni vojni na področju osvobojene Štajerske v novi, skupni domovini južnih Slovanov, Kraljevini SHS. Prvo razstavo Kluba Grohar v Mariboru je leta 1920 odprl sam general Rudolf Maister, kar je kulturnemu dogodku dalo še posebno težo. Leta 1931 se društvo preimenuje v Umetniški klub Brazda z izrazitejšo socialno vsebino. Po II. svetovni vojni prične klub ponovno delovati kot Društvo slovenskih likovnih umetnikov, pododbor Maribor, svoje sodobno ime pa si pridobi leta 1972, ko tudi pristopi k Zvezi slovenskih društev likovnih umetnikov (ZDSLU). DLUM danes združuje avtorje vseh likovnih zvrsti, tako slikarje, grafike, kiparje, fotografe in oblikovalce kot tudi novomedijske ustvarjalce iz štajerske in koroške regije, sprva pa je vključevalo še likovnike iz Prlekije in Prekmurja, ki so kasneje ustanovili svoje lastno DLUPP. DLUM ima svojo sodobno zasnovano galerijo na Židovski ulici 10, kjer lahko poleg članov DLUM razstavljajo tudi umetniki iz drugih društev, vključenih v ZDSLU in hkrati  tuji ustvarjalci, na recipročni izmenjalni osnovi. Že od leta 1920 sodi med najpomembnejše društvene razstave vsakoletna kolektivna predstavitev članov DLUM, kjer strokovna komisija na podlagi najnovejših del izbere častne nagrajence, ki nato razstavljajo v matični galeriji in v tujini, prispevajoč tako k utrjevanju identitete Slovenstva v okviru evropskih narodov.

Komentiraj

Uvrščeno v Razstave

2. mednarodni festival akvarela malega formata Mini Castra 2018 // II. international small format watercolour festival Mini Castra 2018

SLO:

Letos že četrto leto zapored Lokarjeva galerija skupaj z Društvom likovnih umetnikov Severne Primorske organizira zelo odmeven mednarodni festival akvarela. Vse se je začelo leta 2015, ko nihče od organizatorjev ni prav dobro vedel, ali bo ideja padla na plodna tla ali pa bo vse skupaj zgolj enoletna epizoda. Že prvo leto je bil mednarodni odziv izjemen, kot tudi letos, ko je že drugič na vrsti mali format.

Natečaj je bil odprt za vse umetnike in v vseh tehnikah akvarela. Na letošnji natečaj je bilo v prvem krogu poslanih 475 akvarelov iz 38 držav. Strokovna žirija v sestavi umetnostnih zgodovinark dr. Nelide Nemec, predsednica žirije, Anamarije Stibilj Šajn in Maje Pangos ter slikarjev Lucijana Bratuša, Azada Karima in Vladimirja Bačiča je pregledala vsa prispela dela v prvem krogu in na razstavo sprejela 124 avtorjev iz 37 držav. Med prispelimi originalnimi akvareli je komisija izbrala in podelila pet nagrad in deset diplom. Skušala je poiskati in nagraditi take, ki poleg dobre izvedbe v sebi nosijo tudi reševanje likovnih problemov.

 

ENG:

This is the fourth consecutive year, in which the Lokarjeva gallery, together with the Fine Artists Association from Northern Primorska, has organized a resounding international watercolour festival. It all started in 2015 when none of the organizers knew very well if the idea of the festival would bring success or whether it would only be a one-year episode. But in the first year, the international response was huge, and so this year, the second small format watercolour edition is taking place.

The festival was open for every artist in every watercolour technique. This year, 475 watercolours from 38 countries were sent in the first round. The professional art committee composed of three art historians, Dr. Nelida Nemec, the representative of the committee, Anamarija Stibilj Šajn and Maja Pangos, and three painters, Lucijan Bratuš, Azad Karim and Vladimir Bačič, reviewed all incoming watercolour works in the first round and selected 124 authors from 37 countries for the exhibit. Among the incoming watercolours, the committee granted five awards and ten diplomas. The aim was to find and to reward those watercolours that, aside from portraying a suitable depiction, carry within artistic problem solving.

 

Katalog MiniCastra 2018

 

Komentiraj

Uvrščeno v Razstave

Open Way

V soboto, 19. maja, je bila v Lokarjevi galeriji otvoritev zelo zanimive mednarodne razstave Open Way. Razstavo organizira v sodelovanju z Lokarjevo galerijo kulturno društvo Associazione Culturale Il Sestante iz Trsta. Razstavljena dela sodobnih avtorjev ponujajo gledalcu vpogled v različne ustvarjalne poglede na sodobno umetnost tako v slikarstvu, grafiki, kiparstvu, risbi in fotografiji. Kuratorja razstave Enea Chersicola in Riccardo Tripodi sta izbrala 14 sodobnih umetnikov, ki obiskovalcem omogočajo, da dela občutijo na zelo oseben način in s tem pokažejo, da v umetnosti ne velja le didaktični pristop, temveč tudi osebni raziskovalni, ki je lahko tudi orodje za nadaljnje raziskovalne poti.

Razstavljajo: Biljana Aleksić in Ljiljana Kostić iz Srbije, Ricardo Aleodor Venturi, Chiara Faini, Tullio Fantuzzi, Andrea Fidone, Ilaria Finetti, Irene Gittarelli, Lina Leoni, Riccardo Giovanni Patriarca, Michele Recluta, skupina G·Riot iz Italije, Li Zhiyingi iz Kitajske in Michael Busse iz Nemčije.

Komentiraj

Uvrščeno v Razstave

Gimnazija Nova Gorica – Likovna smer

Umetniška gimnazija likovne smeri se tokrat drugič, po letu 2013, predstavlja v Lokarjevi galeriji. Razstavljena dela, nastala v zadnjih dveh šolskih letih, nudijo vsaj delen vpogled v kurikulum strokovnih predmetov na likovni gimnaziji. Risanje in slikanje, Plastično oblikovanje, Predstavitvene tehnike, Bivalna kultura, Osnove varovanja dediščine in Likovna teorija so pravzaprav predmeti, ki predstavljajo posamezna likovna področja, tako upodabljajoča kot aplikativna. Dijak se tako ob usvajanju kompleksnih likovno estetskih načel in zakonitosti, lahko že na tej stopnji bolj poistoveti z neko likovno stroko, v kateri bo mogoče tudi poklicno deloval. Prav zato nam je glavni cilj, da dijaka skozi štiri letni učni proces izobrazimo in vzgojimo v celovitega, vizualno in likovno občutljivega človeka, pripravljenega na nadaljnje izobraževanje.

Na tokratni razstavi prevladujejo dela 3. in 4. letnika, torej višje stopnje, ko je pedagoška vzpodbuda usmerjena v bolj vizualno sintetično in likovno vsebinsko angažirano razmišljanje,  v odkrivanje lastnih izraznih zmožnosti, predvsem pa v iskanje izvirnih umetniških rešitev.

S področja slikarstva so razstavljena dela 4. letnika na domišljijsko motivirano temo Človek in žival ter motivi krajin in vedut degradiranega okolja po opazovanju, dela 3. letnika. Področje fotografije zastopajo bolj ali manj digitalno rekomponirani avto portreti, narejeni za zaključno razstavo 4. letnika.

S področja Likovne teorije so na ogled dela s poudarkom na likovnih prvinah, barvi in obliki. Predmet Osnove varovanja dediščine predstavljajo naloge s področja kopistike ter sodobne interpretacije kulturne dediščine in njej lastnih motivov.

Predmeta Predstavitvene tehnike in Bivalna kultura predstavljajo različne naloge s področja vizualnih komunikacij in grafičnega oblikovanja. To so predvsem računalniško oblikovani prospekti, fotografije, portfolii, ex librisi in drugo…

Pri Plastičnem oblikovanju v tretjem letniku dijaki spoznajo osnovne kiparske tehnike in materijale ter metode oblikovanja. Modelacija kopije male Willendorfske venere v glini tako predstavlja odličen izziv za prvinsko taktilno občutenje materiala, volumna in proporca, kot, po drugi strani, polikromirane maske za dramatične in ekspresivne izraze….

Bogdan Vrčon

 

 

Komentiraj

Uvrščeno v Razstave