Barbara Demšar, Samo, Agata Pavlovec

Barbara Demšar se je rodila leta 1969. Leta 1997 je diplomirala na oddelku za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Leta 2002 je dobila Groharjevo štipendijo, ki jo podeljujeta Združenje umetnikov Škofja Loka in Občina Škofja Loka. Štipendijo je prejela za cikel Poti, ki ga je ustvarjala v ateljeju v Parizu. Živi in dela kot svobodna umetnica v Škofji Loki.Imela je 25 samostojnih razstav in sodelovala na preko 170 skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejela 21 nagrad v Slovenij, Hrvaški in ZDA.

Likovni svet Barbare Demšar je obsijan s soncem. Njen življenjski optimizem in Joie de vivre je moč čutiti v vsaki potezi čopiča. Vstopiti v njene pokrajine pomeni vrnitev v brezskrben in razigran čas otroštva. Pokrajino na nekaterih slikah slutimo, nakazano v horizontalnih pasovih, drugje je povsem imaginarna, izpolnjena le z različnimi simboli. Tako nas lestev vabi naj se povzpnemo visoko pod oblake, drevesa ponujajo senco, sonce pa nas s svojimi toplimi žarki prijetno boža. Že prvi stik z njenimi slikami kaže, da Barbara z užitkom ustvarja in očitno je da njeno slikarstvo užitek podarja.

Elizabeta Rogovič

Samo se je rodil leta 1962. Z razstavljanjem je začel leta 1990 s svojstvenim načinom videnja in izražanja. Samo izpisuje dnevnik človeka soočenega z egzistencialnimi problemi in njegov poizkus izhoda iz labirinta vsakdana. Živi in dela v Ljubljani in Trbovljah kot scenograf, grafični oblikovalec, knjižničar itd. Do sedaj je imel že več kot trideset samostojnih razstav doma in po svetu.

Likovna dela, serije, ki jih Samo ustvarja v zadnjem obdobju prehajajo na področje poudarjene abstraktnosti, kjer se še vedno gostijo in prepletajo za umetnika značilni številni, navidezno razpršeni motivni elementi. Toda ti so vedno bolj realistično neprepoznavni, podvrženi le osebnim asociativnim impulzom. Abstraktno organizirano likovno podobo krepijo in utrjujejo geometrični liki kot so kvadrat, krog, pravokotnik in mnoge njihove variabilne izpeljave ter nepremagljiva črta – najpomembnejši likovni element. Tokrat je najpogostejši geometrični znak predvsem kvadrat, nekakšen prastari energetsko močan geometrični vodja, ki centralizira podobo, jo zgosti v elementarno silo preproste likovne enostavnosti. A ta enostavnost je pri Samu že od nekdaj varljiva. Umetnik misli zelo resno. Silovito, a počasi ustvarja likovna dela s premišljeno kompozicijsko, barvno in vsebinsko kombinatoriko.

Sarival Sosič

Agata Pavlovec se je rodila leta 1973. Leta 2002 je diplomirala iz slikarstva na ALUO v Ljubljani. Sodelovala je na različnih skupinskih razstavah in kolonijah, samostojno pa razstavlja od leta 2002. Poleg slikarstva se ukvarja še z organizacijo razstav in prireditev, s pedagoško dejavnostjo, sodeluje pa tudi z različnimi neprofesionalnimi gledališkimi skupinami. Za svoje delovanje je leta 2013 prejela priznanje Občine Železniki. Živi in ustvarja v Škofji Loki.

Slike Agate Pavlovec ilustrirajo iskanje ravnotežja med duhovnim in materialnim, med eterično senzibilnostjo in fizično pojavnostjo tukaj in zdaj, med željo in uresničljivim, med vizijo in resničnostjo. To (slehernikovo) iskanje ravnotežja slikarka ponazori z iskanjem likovnega ravnotežja. Zato dematerializirano naslikano svetlobo prizemlji z geometrijskimi linijami, z odločnimi horizontalami. Če le ni tudi ta horizont samo odmikajoča se, nikoli dosežena točka na obzorju, naslikana poezija večnega hrepenenja.

Monika Ivančič Fajfar

Zgibanka B A S

Komentiraj

22. 5. 2016 · 13:27

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja